Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi prvega odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni.
ZDoh jasno določa, da se invalidom s 100% telesno okvaro osnova za dohodnino zmanjša za letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Glede na to, da je tožnik dokazal izpolnjevanje samo enega zakonskega pogoja za znižanje osnove za dohodnino, in sicer priznano pravico do tuje nege in pomoči, ne pa tudi izpolnjevanje drugega zakonskega pogoja, da je invalid s 100% telesno okvaro, do priznanja obravnavane olajšave tudi po mnenju sodišča ni upravičen.
ZSam člen 9, 14. Odlok o uvedbi o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika člen 6.
samoprispevki
Glede na določbe ZSam in določbe Odloka sodišče nima pomislekov, da je tožnica zavezanka za plačilo samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika. Po mnenju sodišča so tožbene navedbe neutemeljene, saj med strankama ni sporno, da je tožnica lastnica (sicer majhnega dela) stavbnega zemljišča, vendar pa tudi po presoji sodišča velikost stavbnega zemljišča ne more vplivati na določitev zavezanca za samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture.
Zato je mogoč upravni spor le zoper upravni akt, ki je bil izdan na drugi stopnji, zoper upravni akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. Zmotno je torej mnenje tožnika, da je postala prvostopna odločba dokončna zato, ker je bila pritožba zoper njo dokončno zavržena oziroma je bil dokončno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZUP člen 268/2, 260/1, 260/1-1, 268, 260/1, 268/2, 268, 260/1-1.
obnova postopka po uradni dolžnosti - dohodnina
Pred izdajo sklepa, s katerim pristojni organ o uradni dolžnosti odloči, da bo postopek obnovljen, mora ugotoviti, da so izpolnjeni zakonski pogoji ( 2. odstavek 268.člena ZUP). Opraviti mora formalni preizkus in preveriti ali obstojijo vsi zakonski pogoji za obnovo. Šele po tem lahko izda sklep o dovolitvi obnove postopka. Okoliščine o novih dejstvih in dokazih morajo biti navedene v sklepu o dovolitvi obnove in morajo izhajati iz podatkov v upravnih spisih. Preizkus zakonskih pogojev za obnovo postopka po uradni dolžnosti v sklepu, v katerem okoliščine o novih dejstvih in dokazih niso navedene, ni možen.
Razvidno je, da je pogoj za uvedbo postopka o dodelitvi radiodifuzijske frekvence predhodna izvedba postopka javnega razpisa. V kolikor takšen postopek ni izveden, ni podana procesna predpostavka za odločanje o zahtevku za dodelitev radijske frekvence in je zato vlogo potrebno zavreči.
Po ZZZDR ni zakonskih pogojev, da bi center za socialno delo vodil upravni postopek v zadevi osebnih stikov mladoletnika z njegovimi starimi starši. V upravnem postopku se odloča le o osebnih stikih iz 106. člena ZZZDR in sicer o pravici, ki jo ima tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, in o dolžnosti tistega, pri katerem otrok živi.
ZGim člen 28, 40, 40/2. ZSolI člen 1, 11, 11/3, 12, 12/2. ZUS člen 1, 1/3, 2, 34, 34/1-1, 41, 41/1, 41/2. URS člen 14, 23, 25, 26, 35, 157.
pravica do sodnega varstva - pravno varstvo v postopkih ocenjevanja dijakov - subsidiarno pravno varstvo pravic v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZGim (Ur. l. RS, št. 12/96, 59/2001) ne predvideva upravnega spora zoper dokončno oceno komisije iz določila 2. odstavka 40. člena ZGim. Zavrženje tožbe, ker tožeča stranka nima možnosti vložiti tožbe zoper izpodbijana akta v upravnem sporu, hkrati pomeni, da tožeči stranki ni bilo poseženo v pravico iz 25. oziroma 23. člena Ustave, saj tožena stranka ni odločala o pravicah, dolžnostih ali pravno zavarovanih interesih tožeče stranke. Po načelu subsidiarnosti je sodno varstvo v upravnem sporu v zadevah varstva človekovih pravic zagotovljeno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (157. člen URS in 3. odstavek 1. člena ter 2. člen ZUS).
V zvezi z določilom 2. odstavka 1. člena ZAzil pa tožena stranka po presoji sodišča v izpodbijani odločbi ni ugotavljala ali je bil tožnik v matični državi preganjan zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Tožena stranka pa tudi v zvezi z zatrjevanim preganjanjem, ki ga je tožnik opisal v svojem zaslišanju, ni ocenila sedanje situacije v tožnikovi izvorni državi in ni ocenila ali bi bil tožnikov strah zaradi preganjanja zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju tudi sedaj objektivno konkretiziran. Po presoji sodišča tožena stranka ni ugotavljala razloga tožnikove ogroženosti in ni naredila ocene verodostojnosti tožnikovih navedb v zvezi z razlogi, ki jih navaja. Tožena stranka pa pri oceni stanja v izvorni državi te svoje ocene ni povezala z razlogi, ki jih tožnik zatrjuje in ni navedla katere okoliščine je presodila in katere dokaze preučila in na podlagi katerih je naredila oceno, da tožnikova varnost ali fizična integriteta v smislu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bi bila prizadeta oziroma ogrožena v primeru vrnitve v izvorno državo, zato se odločbe tožene stranke ne more preizkusiti.
določnost izreka odločbe - programska vsebina po ZMed - oglaševalska vsebina po ZMed - presoja zakonitosti v primeru nedoločnih pravnih pojmov po ZMed
Zakonodajalec ni predvidel, da bi morala biti metodologija izvajanja nadzora po določilu 3. odstavka 109. člena ZMed (Uradni list RS, št. 35/2001, 54/2002 - odločba US, 62/2003) sprejeta kot splošni predpis. Z vidika nadzorstvene funkcije tožene stranke po določilu 109. člena ZMed je bistveni dejanski dnevni oddajni čas. Ni vsa oglaševalska vsebina taksativno našteta v določilu 95. člena ZMed, ampak so v tem določilu navedene le druge oglaševalske vsebine in je to določilo dopolnilo k splošni opredelitvi oglaševalske vsebine po 1., 2. in 4. odstavku 46. člena ZMed. Upravni organ ima na podlagi določila 84. člena ZMed določeno polje proste presoje. Sodišče v upravnem sporu poseže v interpretacijo nedoločnih pojmov s strani upravnega organa, če je opredelitev teh nedoločnih pravnih pojmov očitno nerazumna. Za pravilno uporabo določila 3. odstavka 46. člena ZMed pa je bistveno vprašanje, ali gre za kontaktno oddajo, v kateri voditelj vabi gledalce, da pokličejo izključno v času med oddajo, ali pa gre za vabilo uporabnikom medija, da pokličejo kadar koli na določeno telefonsko številko, da dobijo določeno storitev za plačilo.
ZUS člen 60, 60/1, 60/1-2, 60, 60/1, 60/1-2. ZUP člen 8, 138, 8, 138.
subvencija
Poročilo o raziskavi, ki ga je predložila tožeča stranka, bi moralo biti vsebinsko presojano glede na zahteve pogodbe, ki pa jih tožena stranka ni obravnavala. Ker je glede na pogoje projektnega razpisa iz določbe 28. člena Pravilnika redno izpolnjevanje obveznosti eden izmed kriterijev, na podlagi katerih se odloči o financiranju kulturnega projekta, mora biti to dejstvo popolno ugotovljeno.
Določba 24.a člena ZGos ureja predhodni režim in omogoča začasno opravljanje gostinske dejavnosti za delo 3 let, ne da bi bili za to izpolnjeni vsi, z zakonom določeni pogoji. Tako lahko fizična oseba opravlja gostinsko dejavnost v objektu, za katerega sicer nima uporabnega dovoljenja, se je pa v tem objektu na podlagi prej veljavnih predpisov gostinska dejavnost že opravljala.
Organ, ki je pristojen za denacionalizacijo, rešuje kot predhodno vprašanje, ali so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno, imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. To predhodno vprašanje rešuje neposredno z razlago mednarodne pogodbe. Mirovna pogodba z Italijo (Uradni list FLRJ, št. 74/47) je v 79. členu določila, da ima vsaka od zavezniških in pridruženih sil pravico zapleniti, pridržati, likvidirati ali kako drugače poseči v vse premoženje, pravice in interese, ki so ob začetku veljavnosti te pogodbe na njenem ozemlju in pripadajo Italiji in italijanskim državljanom (prvi odstavek), italijanska vlada pa se je zavezala, da bo odškodovala italijanske državljane, katerih premoženje je odvzeto po tej določbi in jim ni vrnjeno (tretji odstavek). V šestem odstavku 79. člena je podana natančnejša opredelitev premoženja iz prvega odstavka, ter v točkah a, b, c, d, e, f in g izrecno našteto premoženje, ki ga prvi odstavek ne vključuje.
Tožeča stranka ni zahtevala od tožene stranke, da odloči o pritožbi v 7 dneh, kot to določa drugi odstavek 26. člena ZUS, ampak je sklicujoč se na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku urgirala odgovor na pritožbo pri prvostopnem organu. Sodišče zato ugotavlja, da procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka drugostopnega organa ni podana.
Vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o ugotovitvi državljanstva ni razlog za neuporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, saj ta določa kot razlog nepravilno izdano ugotovitveno odločbo o državljanstvu in daje podlago za obnovo obeh postopkov.