subsidiarna zaščita - zdravstveno stanje - preganjanje - kriteriji za oceno stanja v izvorni državi - notranja razselitev - azil
Sodišče ni izhajalo iz opredelitve preganjanja, po katerem mora iti za "nenehno trpinčenje", ker takšna interpretacija ZAzil ni skladna z 18. členom Ustave, 3. členom MKVČP in tudi ne z opredelitvijo mučenja iz 1. člena MKPM, ki se lahko smiselno uporablja tudi v azilnem pravu. Tudi če nek mentalni, duševni ali fizični hendikep prosilca za azil v ničemer ni povezan s preganjanjem v izvorni državi, ni mogoče izključiti, da bi z vrnitvijo take osebe v izvorno državo prišlo do nečloveškega ravnanja. Tudi zdravstveni razlogi namreč lahko v primeru vrnitve v izvorno državo pomenijo resno škodo v smislu 3. odstavka 1. člena ZAzil.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev - vložitev po neupravičeni osebi
Dejstvo, da je pravočasno zahtevo za denacionalizacijo vložila oseba, ki v razmerju do podržavljenega premoženja nima položaja upravičenca do denacionalizacije oziroma ki po zakonu ne velja za upravičenčevega pravnega naslednika (15. člen ZDen), ne varuje roka drugim upravičenčevim pravnim naslednikom v smislu določbe 2. odstavka 64. člena ZDen.
avtor projekta - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku
Dejstvo, da predlagatelj obnove varuje svoje avtorske pravice v civilnem postopku pred rednim sodiščem, ne pomeni, da mu to že dalje položaj stranke tudi v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
denacionalizacijski postopek - upravičenec do denacionalizacije - dediči - vstopna pravica - pastorek
Čeprav 12. člen ZDen uporablja izraz dedič, v teh primerih ne gre za dedovanje vrnjenega premoženja, temveč za določitev statusa upravičenca. ZD v 11. členu določa, da so prvi dedni red zapustnikovi otroci in njegov zakonec. V 12. členu pa določa vstopno pravico vnukov in pravnukov v dedovanje po zapustniku, če zapustnik preživi svoje otroke, to je starša zapustnikovih vnukov. Po navedenih določbah ZD se torej v prvi dedni red štejejo zapustnikov zakonec in njegovi otroci, če pa je kateri od otrok mrtev, pa namesto njega tudi njegovi otroci, to so zapustnikovi vnuki, če tudi teh ni, pa pravnuki. 12. člen ZDen torej omejuje upravičenja do denacionalizacije na zakonce in dediče prvega dednega reda, kar so otroci in po vstopni pravici tudi vnuki.
Izbris zadruge po določbah 3. poglavja ZFPPod ob drugačni ureditvi odgovornosti članov za obveznosti zadruge po določbah ZZad po presoji sodišča ne ustvarja hkrati tudi domneve iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod, da so člani zadruge (kot družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe) podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD.
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave in to v smislu, da se lahko uveljavlja samo v postopku, v katerem so stroški nastali v smislu 116. člena ZUP. Odločitev o stroških ni v nobeni povezavi z morebitno uporabo matične (specialne) zakonodaje, ki se za rešitev posamezne vrste upravne zadeve uporablja. Zato so glede odločitve o stroških uporabljive le določbe člena 113 in naslednjih ZUP, ki govorijo o stroških postopka.
ZDD člen 5, 5/4, 5/5, 5, 5/4, 5/5. ZUS člen 1, 34, 1, 34.
upravni spor - detektiv - disciplinski postopek - akt upravnega odbora Detektivske zbornice RS - detektivska dejavnost
Izpodbijani akt ni dokončna odločba ministrstva, ki bi pomenila odvzem licence, ampak akt upravnega odbora Detektivske zbornice RS, ki je odločil o ustavitvi (disciplinskega) postopka. Tožnik v tej zadevi ne varuje svoje pravice zaradi odvzema licence, ampak - kot sam pravi - pravno korist, da bi postopek potekal zakonito na podlagi zakonitega predpisa in da bi si z zakonito odločitvijo popravil moralno škodo. Za tak primer zakonodajalec v ZDD ni predvidel sodnega varstva v upravnem sporu. Tožena stranka s tem, ko je zavrnila tožnikov ugovor zoper sklep o ustavitvi disciplinskega postopka pred ČRDZ zaradi zastaranja, namesto, da bi - kot to navaja tožnik - odločila v zadevi na pravno korekten način, ni odločila o nobeni takšni pravici ali pravni koristi tožnika, ki bi spadala v okvir določil 1. odstavka 157. člena Ustave, 23. člena Ustave ali 1. odstavka 1. člena ZUS.
ZBPP torej glede razlage pravnega pojma "primerno stanovanje" napotuje na drug zakon, to pa je zakon, ki ureja stanovanjsko pravna razmerja. Sedaj je to SZ-1, ki v določbi 10. člena opredeljuje kot primerno stanovanje tisto stanovanje, ki je zgrajeno v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanj, da ima ločeni spalni in bivalni del, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika in ožjih družinskih članov ter ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena istega zakona. Po citirani določbi pristojni minister izda Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, s katerim se med ostalim tudi predpišejo površinski normativi. Navedena predpisa, to je SZ-1 in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, tako predstavljata pravno podlago za razlago pojma primernega stanovanja tudi v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči.
vloga stranke - vložitev vloge - denacionalizacija
Tožnik s fotokopijo ni dokazal, da je zahteva bila vložena pri upravnem organu; vendar pa, kolikor bo ugotovitveni postopek pokazal, da je tožnik storil vse, da bi organ prejel njegovo vlogo, dejstvo, da upravni organ danes te vloge v evidencah nima zabeležene, ne more biti v škodo tožniku. Le v kolikor bi tožena stranka nedvomno ugotovila, da zaradi napake na strani tožnika (oziroma koga drugega izven okvira upravnih organov) upravni organ vloge ni prejel, bi lahko štela z razlago 102. člena ZUP/86 in 68. člena ZUP, da je za obravnavo sporne vloge bistveno, da je organ ni prejel ter je zato tudi ne more obravnavati.
denacionalizacija - nepremičnina, izvzeta iz pravnega prometa - oblika vračila podržavljenega premoženja - vračilo v naravi - odškodnina
Upoštevaje podatke in listine predloženega upravnega spisa, iz katerih izhaja, da je na delu podržavljene parcele sedaj zgrajena avtocesta, delno pa po njej teče vodotok, sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da podržavljene nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, ker gre za oviro za vračanje v naravi po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, zanjo pa tudi ni mogoče zahtevati odškodnine v obliki nadomestne parcele.
napredovanje socialnega delavca - upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu
V obravnavanem primeru se v postopku ni odločalo o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke, niti le-ta ni na podlagi okoliščine, da je podala predlog za napredovanje kandidatke v naziv, pridobila statusa stranke v postopku. Takšen status ima le delavec, o pravicah katerega se odloča v konkretnem postopku, ne pa tudi njegov delodajalec. Zaradi navedenega tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločitev tožene stranke.
Splošni pogoji domačega operaterja in tehnična navodila za uporabo telefonskega aparata uporabniku ne dajejo jasne in nedvoumne informacije glede načina zaračunavanja telekomunikacijske storitve - gostovanje preko tujega operaterja za primer, ko se uporabnik nahaja znotraj ozemlja domačega operaterja.
ZIZ člen 197, 197/1-2, 197, 197/1-2. ZDPN-1 člen 5/1, 6, 3, 3/2, 5, 5/1, 6, 3, 3/2, 5.
davčna izvršba - davek na promet nepremičnin
Promet nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine, predstavlja odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine. Na navedeno ne more vplivati odločitev izvršilnega sodišča v sklepu z dne 18. 1. 2005, ki je kupcu naložilo povrnitev zneska na račun davka na promet nepremičnin. Takšna odločitev izvršilnega sodišča namreč določa le način poplačila davčnega dolga v izvršilnem postopku, ne vpliva pa na opredelitev zavezanca za davek na promet nepremičnin ter njegovo zavezanost za plačilo in s tem na obstoj terjatve iz naslova davka kot take.
ZDoh člen 9/2, 9, 9/1-11, 9/1-13, 9/2, 9, 9/1-11, 9/1-13.
davčna olajšava - olajšave za vplačila delnic - dohodnina
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je mogoče v skladu z navedeno določbo ZDoh davčno olajšavo priznati le za nakup delnic na primarnem trgu vrednostnih papirjev, torej pri prvi prodaji delnic. V 13. točki 1. odstavka 9. člena ZDoh sicer ni izrecno določeno, da bi moral zavezanec za dosego davčne olajšave delnice kupiti na primarnem trgu vrednostnih papirjev, vendar je tudi po presoji sodišča treba to določbo razlagati po namenu ter v povezavi s 1. in 11. točko 1. odstavka ter 2. odstavkom 9. člena ZDoh. Namen davčne olajšave iz 13. točke 1. odstavka 9. člena ZDoh je v vzpodbujanju ustanavljanja delniških in drugih gospodarskih družb ter zadrug, ne pa v vzpodbujanju nadaljnjega prenosa vrednostnih papirjev oziroma deležev gospodarskih družb in zadrug. ZDoh torej celo v primerih, ko gre za nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije in za sredstva (pri čemer ne zahteva vplačila v denarju), vložena v delnice pravnih oseb, katerih dejavnost je namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije, davčnim zavezancem ne omogoča uveljavljanja olajšave pri vsakokratnem prenosu vrednostnega papirja, temveč le enkrat za vsak vrednostni papir.
V primerih vlaganj v podržavljeno nepremičnino najemniki nacionaliziranih stanovanj niso imeli statusa stranke do uveljavitve ZDen-B (2. odstavek 60. člena ZDen), zato je ta zakon za primere že pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkov predvidel vlaganje samostojnih zahtevkov v enoletnem roku, določenem v 24. členu ZDen-B.
ZZZDR člen 120, 120. ZSV člen 88, 88, 88. ZUP člen 144, 221, 144, 221.
skrajšani postopek - odvzem otroka staršem
Po mnenju sodišča glede na določbi 88. člena ZSV-UPB1 in 120. člena ZZZDR, ki se nanašata na zakonsko ureditev odvzema otroka staršem, odvzem otroka staršem po skrajšanem postopku ni možen.
prisilna izterjava - solidarna odgovornost - carinski dolg
Ker poplačilo carinskega dolga iz bančne garancije ni bilo možno, je carinski organ prve stopnje nadaljeval s prisilno izterjavo pri deklarantu, ko pa tudi ta ni bila uspešna, je o carinskem dolgu obvestil prejemnika in mu dal možnost, da v 30-ih dneh dolg prostovoljno poravna. Vpis podatkov v ustrezno polje ECL je bistvenega pomena za določitev strank in carinskega dolžnika v carinskem postopku.
Tožniku prvostopni organ niti tožena stranka ne očitata, da je njegova poslovna dokumentacija napačna v formalnem smislu neizpolnjevanja katerega od pogojev 6. in 7. člena ZPD v zvezi s pogojno davčno oprostitvijo, saj tako ne izhaja niti iz računov niti izjav ter naročilnic in pogodb iz njegove poslovne dokumentacije. Vendar to ne izključuje tožnikove odgovornosti za plačilo davka od prometa storitev (in ekološke takse), kolikor se izkaže, da je bila njegova dokumentacija prirejena oz. navidezna. Za odločitev v obravnavanem primeru so zato pomembne okoliščine, ki izkazujejo navideznost prodaje naftnih derivatov.
Glede na določbe 143. in 150. člena CZ sta carinska dolžnika v obravnavanem primeru obe navedeni pravni osebi, je pa prvostopni carinski organ začel s postopkom izterjave dolga po tem, ko dolg v roku ni bil poravnan pri deklarantu, ki je pri uvoznem carinjenju predložil bančno garancijo.
Ker tožnica ni vložila zahteve po denacionalizaciji premoženja, ki se do tega dne še ne bi obravnavalo, so se nanjo učinki iz 64/2 člena ZDen lahko raztezali, saj je verjetni dedič njen položaj lahko varoval.