brezplačna pravna pomoč - osebni stečaji - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odvetnik - odškodninski spor - stečajna masa
Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina
Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZMZ-1 člen 20, 28, 28-2.
priznanje mednarodne zaščite - subsidiarna oblika zaščite - neverodostojnost tožnikovih navedb - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - resna škoda
Navedbe toženke o neverodostojnosti tožnika so premalo obrazložene, da bi se jih dalo preizkusiti, saj toženka ne pojasni, katere so te številne neprepričljive, malo verjetne in kontradiktorne izjave tožnika, razen 10 božjih zapovedi, in se take odločbe ne da preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe, v kateri se toženka opredeljuje do presoje upravičenosti tožnikovega statusa subsidiarne zaščite, izhaja, da se je pri tem naslonila na dokumente, ki jih povzema v elektronskih virih, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka z njimi pred izdajo odločbe seznanila tožnika. S tem mu toženka ni dala možnost, da se glede njih izjavi pred izdajo odločbe. Z navedeno opustitvijo je toženka kršila pravico do izjave tožnika v postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - odlog izvršbe - pravica do doma
Ustavno sodišče RS je vastvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotavljene protiustavnosti člena 152. in 156. a ZGO-1, umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe oziroma je kot sredstvo zaščite določilo odlog izvršbe, ki se lahko ponovi tudi večkrat zapored.
ZZVZZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 22, 22/3, 623, 623/2.
zdravstvena dejavnost - koncesija - pritožbeni postopek - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oz. javnega zbiranja ponudb, v teh primerih je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno pred rednimi sodišči, v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij.
dostop do informacij javnega značaja - stranka z interesom - pravni interes - osebni podatki
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
Samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot fizična oseba in kot tak v primeru izterjave dolgovanih obveznosti iz poslovanja nastopa tudi kot davčni dolžnik.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da prvostopenjski organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, da prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, pri čemer gre pri kupcih za take subjekte, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov - obrazložitev odločbe
Določilo 488. člena ZTFI predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ. Iz tega določila izhaja, da so zaupne prav vse informacije, razen tistih, ki so izrecno dostopne po tem zakonu ali kakšnem drugem zakonu. ZTFI pa določa v različnih določilih, kaj je javno dostopno.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora na kmetijskem zemljišču zaustaviti degradacijo in ponovno vzpostaviti njegovo namembnost.
ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - sodne počitnice - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne navaja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP je zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do BPP "nujna zadeva" v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pomeni, da rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 22/2, 22/2-2. ZUP člen 144. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje vrednosti premoženja - kontradiktornost postopka - razpolaganje s premoženjem - izjemna brezplačna pravna pomoč - zdravstveno stanje prosilca
Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP, oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Dejansko možnost razpolaganja je nujno treba preučiti tudi z gledišča narave (dejanske rabe) zemljišča oziroma nepremičnine, s katero naj bi prosilec lahko razpolagal. Glede ugotavljanja vrednosti premoženja sodišče pojasnjuje, da se tožena stranka sicer lahko opre tudi na ustrezna izvedenska mnenja, vendar ker je bilo izvedensko mnenje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pridobljeno za potrebe delitve solastnine in ne za potrebe prodaje obeh nepremičnin in še manj zgolj tistega dela nepremičnin, ki predstavlja okolico hiše, je bil ta vidik, torej dejanska možnost razpolaganja, preveč neprepričljivo oziroma nepopolno ugotovljen.
Dodatno je treba upoštevati tudi to, da parc. št. 150/22 k.o. ... predstavlja tako hišo, v kateri tožnica živi, kot tudi njeno neposredno okolico (parkirišče, vrt ipd.), za katero tožena stranka zatrjuje, da bi tožnica z njo lahko razpolagala. To pomeni, da bi tožnica, če bi želela razpolagati z delom nepremičnine 150/22 k.o. ..., ki v naravi predstavlja okolico hiše, morala nujno razpolagati tudi s tistim delom nepremičnine, ki v naravi predstavlja njeno stanovanje. Tožnica bi torej morala razpolagati tudi s svojim stanovanjem, v katerem dejansko prebiva in ki se, če njegova vrednost ne presega ali dosega višine 120.000 EUR, ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP.
Obrazložitev tožene stranke, da obisk toplic in obliži niso nujni, saj bi jih v nasprotnem primeru kril ZZZS, je v nasprotju z navedeno določbo 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj ta omogoča pridobitev izjemne BPP prav v primeru stroškov, povezanih z zdravljenjem, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadalje ni pravilna obrazložitev tožene stranke v smislu, da s staranjem pogosto naraščajo zdravstvene težave, zato gre v primeru lajšanja teh težav z obiski toplic ter jemanjem zdravil za prostovoljno sprejete obveznosti. Pri tem tožena stranka namreč ne upošteva, da ima tožnica pravico do invalidnine za 3. stopnjo okvare, kar je 80% telesna okvara, in da torej tožnica izpolnjuje pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki zadeva prosilce, pri katerih je podana stopnja invalidnosti oziroma druge oblike telesne okvare.
Za dodelitev izjemne brezplačne pomoči ni vedno nujno, da so izdatki izredni v smislu enkratnosti in nepredvidljivosti.
ZDavP-2 člen 87, 87/1, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno. Glede na to, da davčni organ v vsakem primeru oceni možnost (verjetnost), da davčni zavezanec s pritožbo uspe, pa po presoji sodišča odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca tudi ni potrebno, saj se interes davčnega zavezanca v tem primeru varuje uradoma. Davčni organ po uradni dolžnosti ob prejemu pritožbe preveri, ali bi bilo pritožbi mogoče ugoditi in sam odloži izvršbo v vseh tistih primerih, za katere oceni, da ima pritožnik v pritožbenem postopku možnost, da bo s pravnim sredstvom uspel. Tožnik tako nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem tudi ne zakonske podlage za to, da davčnemu organu predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev davčnega organa o tem predlogu.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila sodišču poslala priporočeno po pošti, je bila vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
financiranje občin - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba odločitve sprejete na podlagi določb ZFO-1 obrazložiti.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 4. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep z dne 4. 1. 2018, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži upravni akt, ki ga izpodbija, in sicer v kopiji, prepisu ali v originalu. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep z dne 4. 1. 2018 vročen dne 17. 1. 2018, ko je začel teči tudi rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela dne 20. 1. 2018. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 16. 2. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča niti ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
davčna izvršba - prispevki za zdravstveno zavarovanje - vrstni red plačil obveznosti - zastaranje - knjigovodska evidenca
Navedbi, da tožena stranka nezakonito obrestuje obresti, sklicevanju na postopek pred Okrajnim sodiščem v Cerknici, ter navedbi, da ima toženka tudi v ostalem knjigovodsko evidenco napačno, zaradi česar nepravilno in nezakonito vodi izvršilne postopke, se ne nanašajo na predmet tega upravnega spora, temveč se nanašajo bodisi na druge postopke bodisi na splošno stanje knjigovodske evidence pri toženki.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so preverljivi v uradnih evidencah in nenazadnje tožniku tudi znani. Sodišče sodi, da zaradi preverjanja splošnih pogojev za dodelitev sredstev, ki so tožniku znani, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
V zvezi z ugovorom tožnika, da je tožena stranka v elektronskem biltenu umaknila, razpisni pogoj „neobstoj pravde“, sodišče dodaja, da kasnejši umik razpisnega pogoja po zaključenem Javnem razpisu ne more vplivati na drugačno odločitev v konkretnem primeru. V času izdaje izpodbijanega sklepa je Javni razpis določal, da morajo prijavitelji izpolnjevati splošne pogoje, med temi je (bil) tudi pogoj „(ne)obstoj pravde“. V primernost pogojev oz. v samo določitev pogojev pa se sodišče ne spušča, saj presoja le ali so bila pri preverjanju vloge upoštevana vsa merila v Javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno ter ali je obrazložitev preverljiva in predvsem dovolj smiselna ter utemeljena.