inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina
Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.
dostop do informacij javnega značaja - stranka z interesom - pravni interes - osebni podatki
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - odlog izvršbe - pravica do doma
Ustavno sodišče RS je vastvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotavljene protiustavnosti člena 152. in 156. a ZGO-1, umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe oziroma je kot sredstvo zaščite določilo odlog izvršbe, ki se lahko ponovi tudi večkrat zapored.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 62, 237, 237/2, 237/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - jezik postopka - jezik pisanj - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru je del dokumentacije, ki je bila uporabljena za ugotavljanje dejanskega stanja v tem postopku, v tujem jeziku. V posledici tega tožena stranka ni mogla v celoti in popolnoma ugotoviti dejansko stanje zadeve, zato ostaja sporno vprašanje obsega prenosa materialne avtorske pravice na zahtevani študiji na stranko z interesom. Kršitev pravil o uporabi jezika v postopku pa predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
sprememba podatkov katastra stavb - ustna obravnava v upravnem postopku - udeležba v postopku
Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZEN je bilo geodetsko podjetje dolžno v postopku izdaje elaborata spremembe podatkov katastra opraviti obravnavo le z lastnikom dela stavbe, katere podatek se spreminja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - skrbnik zapuščine - kriterij uspeha v postopku
Začasni skrbnik zapuščine je bil formalno gledano res postavljen v zapuščinskem postopku, vendar že iz sklepa izhaja, da je bil postavljen z izključnim namenom sprožitve pravdnega postopka, za kakršnakoli dejanja v zapuščinskem postopku ni imel pooblastil in jih tudi ni opravljal. Vsi stroški, za katere je bila dolžniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, so tako nastali v pravdnem postopku, v katerem pa dediči niso uspeli.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da prvostopenjski organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, da prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, pri čemer gre pri kupcih za take subjekte, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaji - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odvetnik - odškodninski spor - stečajna masa
Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora na kmetijskem zemljišču zaustaviti degradacijo in ponovno vzpostaviti njegovo namembnost.
Izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno, da na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor o načinu vračila zgoraj omenjenega zneska in da je torej možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska. Navedeno pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Izvršljiv namreč postane le pravnomočen izrek upravne odločbe, ne pa tudi njegova obrazložitev.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 22/2, 22/2-2. ZUP člen 144. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje vrednosti premoženja - kontradiktornost postopka - razpolaganje s premoženjem - izjemna brezplačna pravna pomoč - zdravstveno stanje prosilca
Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP, oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Dejansko možnost razpolaganja je nujno treba preučiti tudi z gledišča narave (dejanske rabe) zemljišča oziroma nepremičnine, s katero naj bi prosilec lahko razpolagal. Glede ugotavljanja vrednosti premoženja sodišče pojasnjuje, da se tožena stranka sicer lahko opre tudi na ustrezna izvedenska mnenja, vendar ker je bilo izvedensko mnenje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pridobljeno za potrebe delitve solastnine in ne za potrebe prodaje obeh nepremičnin in še manj zgolj tistega dela nepremičnin, ki predstavlja okolico hiše, je bil ta vidik, torej dejanska možnost razpolaganja, preveč neprepričljivo oziroma nepopolno ugotovljen.
Dodatno je treba upoštevati tudi to, da parc. št. 150/22 k.o. ... predstavlja tako hišo, v kateri tožnica živi, kot tudi njeno neposredno okolico (parkirišče, vrt ipd.), za katero tožena stranka zatrjuje, da bi tožnica z njo lahko razpolagala. To pomeni, da bi tožnica, če bi želela razpolagati z delom nepremičnine 150/22 k.o. ..., ki v naravi predstavlja okolico hiše, morala nujno razpolagati tudi s tistim delom nepremičnine, ki v naravi predstavlja njeno stanovanje. Tožnica bi torej morala razpolagati tudi s svojim stanovanjem, v katerem dejansko prebiva in ki se, če njegova vrednost ne presega ali dosega višine 120.000 EUR, ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP.
Obrazložitev tožene stranke, da obisk toplic in obliži niso nujni, saj bi jih v nasprotnem primeru kril ZZZS, je v nasprotju z navedeno določbo 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj ta omogoča pridobitev izjemne BPP prav v primeru stroškov, povezanih z zdravljenjem, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadalje ni pravilna obrazložitev tožene stranke v smislu, da s staranjem pogosto naraščajo zdravstvene težave, zato gre v primeru lajšanja teh težav z obiski toplic ter jemanjem zdravil za prostovoljno sprejete obveznosti. Pri tem tožena stranka namreč ne upošteva, da ima tožnica pravico do invalidnine za 3. stopnjo okvare, kar je 80% telesna okvara, in da torej tožnica izpolnjuje pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki zadeva prosilce, pri katerih je podana stopnja invalidnosti oziroma druge oblike telesne okvare.
Za dodelitev izjemne brezplačne pomoči ni vedno nujno, da so izdatki izredni v smislu enkratnosti in nepredvidljivosti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov - obrazložitev odločbe
Določilo 488. člena ZTFI predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ. Iz tega določila izhaja, da so zaupne prav vse informacije, razen tistih, ki so izrecno dostopne po tem zakonu ali kakšnem drugem zakonu. ZTFI pa določa v različnih določilih, kaj je javno dostopno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - odvetniška tarifa
Kadar gre za eno zadevo in je v njej upravičenka hkati oškodovanka in obdolženka, ni podlage za priznanje dvakratnega pavšalnega zneska poštnih in telekomunikacijskih storitev ter materialnih stroškov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - zapisnik o ogledu
V obravnavanem postopku niso bila upoštevana določila ZIN in ZUP. Čeprav je bil opravljen ogled na terenu, inšpektorica o opravljenem ogledu ni sestavila zapisnika po postopku in na način, kot to predpisujejo določila ZUP, ampak le uradni zaznamek, kar je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 74. člena ZUP.
vojni invalid - izvid in mnenje zdravniške komisije - določitev stopnje invalidnosti
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, na podlagi medicinske dokumentacije prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodb in bolezni, ki se upoštevajo kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti. Zato sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ svojo odločitev utemeljeno oprla na mnenje obeh zdravniških komisij, kot to določa zakon.
ZUS-1 člen 20, 20/3. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2009) člen 12, 12/1. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 16.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prenos plačilnih pravic - tožbena novota
Tožnik ni zatrjeval, da je bil prenos plačilnih pravic izveden in ne oporeka ugotovitvi drugostopenjskega organa, da iz dokumentacije zadev ne izhaja, da je B.B. podala vlogo za prenos plačilnih pravic na pritožnika. Navedena ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da sodišče ne more ugoditi tožbenemu ugovoru, da bi na obveznost opisanega postopka prenosa plačilnih pravic moral tožnika ali zakupodajalko opozoriti upravni organ, niti pritrdi tožbenemu zatrjevanju, da je do prenosa plačilnih pravic prišlo že s sklenitvijo zakupne pogodbe. Gre za postopek, urejen v predpisu, ki ga mora nosilec kmetijskega gospodarstva poznati.
davek od dohodkov pravnih oseb - zloraba - davčna izguba - izogibanje davčnim obveznostim - davčni inšpekcijski nadzor - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
V obravnavanem primeru ne gre za navidezne posle (tretji odstavek 74. člena ZDavP-2), marveč za zlorabo predpisov o obdavčenju (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), saj so predmetne transakcije dejansko nastale in tudi bile izvedene, vendar pa so udeleženci v predmetnih transakcijah dosegli takšne davčne učinke, kot jih sicer ne bi. Pri udeleženih subjektih je pri obravnavanih transakcijah obstajalo soglasje volje za sklenitev takšnih transakcij, vendar pa je bil njihov namen izogibanje davčnim obveznostim. Čim pa se ugotovi, da gre za izogibanje uporabi predpisov o obdavčenju se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
Ni pravilno tožničino stališče glede neizkazanosti suma zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davka. V danem primeru je potrebno upoštevati, da je bila izdana ugotovitvena odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnica v obračunu DDPO za leta 2013, 2014 in 2015 nepravilno izkazovala previsoko davčno izgubo (v odmernem postopku pa višina davčne izgube nesporno vpliva na višino davčne osnove in posledično na višino davka). Zato je bil DIN v skladu s šestim odstavkom 133. člena ZDavP-2, upravičeo razširjen tudi na druga časovna obdobja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - odmera za dostop do javne ceste - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - elaborat ureditve meje
Zahtevi za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, je priložen elaborat (z zapisnikom o opravljeni mejni obravnavi). Iz slednjega izhaja, da je bila med drugim na mejni obravnavi prisotna tožnica, ki je s predlagano mejo soglašala in to potrdila s svojim lastnoročnim podpisom. Glede na navedeno (in ob upoštevanju po zakonu zadostne vsebine elaborata) je organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa v dejanskem smislu ni sporna niti za tožnico. V zvezi s tožbenim navajanjem, ki se nanaša na razlastitev (navajanje tožnice v tožbi) oziroma odpoved lastninski pravici (navajanje tožnice v dopolnitvi tožbe), sodišče sledi navedbam tožene stranke v drugostopenjski odločbi, ko pojasnjuje, da predmet postopka evidentiranja parcelacije ni povezano z lastninsko pravico in se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na parcelah, ki so predmet parcelacije.
davčna izvršba - prispevki za zdravstveno zavarovanje - vrstni red plačil obveznosti - zastaranje - knjigovodska evidenca
Navedbi, da tožena stranka nezakonito obrestuje obresti, sklicevanju na postopek pred Okrajnim sodiščem v Cerknici, ter navedbi, da ima toženka tudi v ostalem knjigovodsko evidenco napačno, zaradi česar nepravilno in nezakonito vodi izvršilne postopke, se ne nanašajo na predmet tega upravnega spora, temveč se nanašajo bodisi na druge postopke bodisi na splošno stanje knjigovodske evidence pri toženki.