ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 62, 237, 237/2, 237/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - jezik postopka - jezik pisanj - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru je del dokumentacije, ki je bila uporabljena za ugotavljanje dejanskega stanja v tem postopku, v tujem jeziku. V posledici tega tožena stranka ni mogla v celoti in popolnoma ugotoviti dejansko stanje zadeve, zato ostaja sporno vprašanje obsega prenosa materialne avtorske pravice na zahtevani študiji na stranko z interesom. Kršitev pravil o uporabi jezika v postopku pa predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
zavrženje pritožbe - pritožba - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI)
Tožnica je pritožbo vložila sama, pri čemer niti v dosedanjem postopku niti v pritožbi ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Iz njene pritožbe smiselno izhaja, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita, saj izrecno izpodbija ustavnost določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Vložena pritožba je torej nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki nima te pravice.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora na kmetijskem zemljišču zaustaviti degradacijo in ponovno vzpostaviti njegovo namembnost.
Izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno, da na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor o načinu vračila zgoraj omenjenega zneska in da je torej možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska. Navedeno pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Izvršljiv namreč postane le pravnomočen izrek upravne odločbe, ne pa tudi njegova obrazložitev.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije sta, poleg pogojev vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrnitve ali zavrženja vloge ali ustavitve postopka in dejstva da gre za osebo, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, določena še dva pogoja, in sicer da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je začel veljati 24. 7. 2010 in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji dejansko tudi živela.
ZZVZZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 22, 22/3, 623, 623/2.
zdravstvena dejavnost - koncesija - pritožbeni postopek - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oz. javnega zbiranja ponudb, v teh primerih je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno pred rednimi sodišči, v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - odlog izvršbe - pravica do doma
Ustavno sodišče RS je vastvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotavljene protiustavnosti člena 152. in 156. a ZGO-1, umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe oziroma je kot sredstvo zaščite določilo odlog izvršbe, ki se lahko ponovi tudi večkrat zapored.
ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - sodne počitnice - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne navaja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP je zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do BPP "nujna zadeva" v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pomeni, da rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaji - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odvetnik - odškodninski spor - stečajna masa
Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina
Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZMZ-1 člen 20, 28, 28-2.
priznanje mednarodne zaščite - subsidiarna oblika zaščite - neverodostojnost tožnikovih navedb - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - resna škoda
Navedbe toženke o neverodostojnosti tožnika so premalo obrazložene, da bi se jih dalo preizkusiti, saj toženka ne pojasni, katere so te številne neprepričljive, malo verjetne in kontradiktorne izjave tožnika, razen 10 božjih zapovedi, in se take odločbe ne da preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe, v kateri se toženka opredeljuje do presoje upravičenosti tožnikovega statusa subsidiarne zaščite, izhaja, da se je pri tem naslonila na dokumente, ki jih povzema v elektronskih virih, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka z njimi pred izdajo odločbe seznanila tožnika. S tem mu toženka ni dala možnost, da se glede njih izjavi pred izdajo odločbe. Z navedeno opustitvijo je toženka kršila pravico do izjave tožnika v postopku.
dostop do informacij javnega značaja - stranka z interesom - pravni interes - osebni podatki
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbene navedbe - sklicevanje na pritožbene navedbe
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
URS člen 2, 120, 151, 153. SZ-1 člen 3, 87, 87/5, 87/6, 90, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 3/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - premoženjski cenzus - legalitetno načelo - načelo publicitete - razlaga določb - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s katerim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila.
Tudi za podzakonske akte velja, da morajo biti objavljeni preden začnejo veljati (prvi odstavek 154. člena Ustave RS - načelo publicitete podzakonskih aktov). Za objavljene predpise pa velja, da imajo njihovi naslovniki pravico in dolžnost, da se z njimi seznanijo in se zato ne morejo uspešno sklicevati, da določene pravne norme niso poznali (ignorantia iuris nocet). Poleg tega pa tudi ni moč spregledati, da je bil odločilni razlog za obravnavo dodelitve neprofitnega stanovanja v najem prav socialni kriterij in je bila tako tožnica kot najemnica seznanjena s tem, da sklepa najemno pogodbo kor upravičenka do neprofitnega najema (torej kot oseba, ki izpolnjuje določene pogoje socialne narave) in ji torej njen pravni položaj ni mogel ostati nepredvidljiv.
Jezikovna razlaga je praviloma res temeljni razlagalni argument, pri katerem se s pomočjo jezikovnih pravil išče jezikovni smisel pravne norme, vendar pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Razlaga za katero se zavzema tožnica, bi bila v nasprotju s teleološko in sistemsko razlago, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona in pravnega sistema kot celote, pa tudi v nasprotju z logično in zgodovinsko razlago.
financiranje občin - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba odločitve sprejete na podlagi določb ZFO-1 obrazložiti.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila sodišču poslala priporočeno po pošti, je bila vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 4. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep z dne 4. 1. 2018, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži upravni akt, ki ga izpodbija, in sicer v kopiji, prepisu ali v originalu. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep z dne 4. 1. 2018 vročen dne 17. 1. 2018, ko je začel teči tudi rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela dne 20. 1. 2018. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 16. 2. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča niti ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - odstranitev reklamnih panojev
Iz Občinskega prostorskega načrta občine Mozirje izhaja, da je v spornem delu zemljišče kategorizirano kot prvovrstno kmetijsko zemljišče. Kot takšno je predmet stroge regulacije v smislu dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov, ki se lahko na njem postavijo. Poleg ZKZ kot področnega predpisa, ki v 3.č členu določa zelo restriktivne omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe in na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč med drugim dopušča postavitev pomožnih kmetijskih objektov in začasnih objektov, pri čemer se lahko pomožni kmetijski objekti uporabljajo izključno v kmetijske namene, je treba uporabiti tudi Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje1, ki v 123. členu taksativno našteva tako začasne objekte kot pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, katerih postavitev je na območju kmetijskih zemljišč dopustna. Reklamnega panoja, ki je postavljen na predmetnem zemljišču, ni med naštetimi objekti.