Tožena stranka je ugotovila, da C.C. kandidira za župana Občine B. v volilni enoti št. 1 na listi treh strank, pri čemer je bila prva določena kandidatura s strani stranke D. 11. 10. 2018, druga s strani E. dne 12. 10. 2018, tretja pa s strani A. dne 15. 10. 2018. Glede na navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 57. člena ZVDZ kandidaturo stranke A. pravilno zavrnila, saj je C.C. prva kandidirala stranka D.
V obravnavanem primeru ni šlo za skupno kandidatno listo, ampak za več kandidatnih list predloženih s strani več političnih strank, zaradi česar takšen pritožbeni ugovor ni utemeljen.
ZLV člen 37, 37/4, 37/5, 51, 51/3, 97, 97/1, 102, 102/2. ZVDZ-UPB1 člen 56, 56/2.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - dvom v nepristanskost - pravočasen ugovor - določanje kandidatov - tajnost glasovanja - formalne pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Tožena stranka je potrdila, da je predsednik OVK Mengeš v svaštvu s kandidatom za župana in prvim na listi stranke Š., ker je omenjeni kandidat mož sestre od predsednika OVK Mengeš. Vendar pa zakonodajalec tega razmerja ni opredelil kot objektivnega kriterija pristranosti, saj se pojem „drugega razmerja s kandidatom“ nanaša na zunajzakonsko skupnost ter registrirano istospolno partnersko skupnost.
Po tem ko pristojna komisija ugotovi, da gre za odpravljive pomanjkljivosti, omogoča, da je politična stranka seznanjena točno o tem, katera pomanjkljivost je podana, kako je možno to pomanjkljivost odpraviti in do kdaj jo je treba odpraviti. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pomanjkljivosti zgolj neformalno komunicirala s predlagateljem.
ZLV člen 4, 74, 74/2, 102. ZVDZ člen 37, 60. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 36/2.
lokalne volitve - lista kandidatov - žreb - pravni interes - zavrženje tožbe
Način oprave žreba vrstnega reda očitno ne posega v pritožnikovo pravico ali v kakšno njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Pritožnik pa niti ne zatrjuje, kako in v čem naj bi tak način oprave žreba sploh vplival na njegov pravni položaj. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 102. členom ZLV pritožbo pritožnika zavrglo.
ZLV člen 70a, 70a/1, 70a/2, 74, 74/2. ZVDZ člen 56, 56/2.
lokalne volitve - lista kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu - formalna pomanjkljivost - odprava pomanjkljivosti
Lista kandidatov je bila nepravilno določena v njeni vsebini, v sestavi kandidatk in kandidatov. Gre za vsebinsko napako, ki je ni mogoče odpraviti kot formalno pomanjkljivost.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - lista kandidatov za člane občinskega sveta - delna zavrnitev liste kandidatov - formalna pomanjkljivost
Napačen zapis rojstnega datuma, čeprav hkrati na kandidatni listi in soglasju kandidata, je po presoji sodišča, upoštevajoč dosedanjo sodno prakso in ustavnosodno presojo, šteti za formalno pomanjkljivost kandidatne liste.
lokalne volitve - postopek za določitev kandidatov - stalno prebivališče v drugi občini - formalna pomanjkljivost - odprava pomanjkljivosti
Pogoj, da pri določanju kandidata smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivaliče v občini, je materialni pogoj in njegove kršitve ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, zato volilna komisija ne more od predlagatelja zahtevati odprave pomanjkljivosti.
ZLV člen 48, 109, 109/3. ZVDZ člen 43, 43/3, 56, 56/2. URS člen 43.
volitve - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - seznam kandidatov
OVK je pravilno ugotovila, da sicer pravočasno vloženi seznam kandidatur (to je lista kandidatov) ni določen v skladu z zakonom, ter je zato seznam kandidatur utemeljeno zavrnila.
OVK je pravilno ugotovila, da je predlagateljeve kandidate za člane sveta KS veljavno s svojimi podpisi določilo le osem volivcev, v skladu s tretjim odstavkom 109. člena ZLV pa bi jih moralo najmanj deset.
lokalne volitve - postopek za določitev kandidatov - stalno prebivališče v volilni enoti - pravila politične stranke - število članov
Zakon zavezuje politične stranke, da s svojimi pravili uredijo postopek za določanje kandidatov. Kandidatura pritožnika ni bila določena v skladu s pravili stranke, da pri sestavljanju kandidature ne more sodelovati samo en član stranke, pa izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - občinski svet - volitve v občinski svet - pogoji za kandidiranje - član občinskega sveta
Zakon o lokalnih volitvah v 51. členu govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo pri določanju kandidature sodelovati najmanj trije člani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, v kateri kandidirajo. V obravnavanem primeru pa je pri določanju navedene kandidature sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v zadevni občini, kar je, glede na navedeno razlago 51. člena Zakona o lokalnih volitvah, premalo.
davek od dohodkov pravnih oseb - ocena davčne osnove - posredniška pogodba - posojila - povezana družba - računi - rok za izdajo odločbe - pravica do informacije
Rok za izdajo odmerne odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen tega roka je, da se zaradi zahtevnosti inšpekcijskih postopkov zagotovi daljši rok za izdajo odločbe, kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP in ne, da bi odločbe po poteku roka sploh ne bilo več mogoče izdati.
Izkazani so stiki med tožečo stranko in njenimi zaposlenimi s proizvajalci blaga v Indiji in na Kitajskem ter prejem blaga neposredno od tujih proizvajalcev. Računi za blago so izdani s strani posredniških družb, pri čemer je že njihova vsebina pomanjkljiva, predvsem pa je cena blaga na računih bistveno višja od cene, ki je izkazana na računih kitajskih oziroma indijskih proizvajalcev. Zato so stroški za blago bistveno višji in s tem nižja davčna osnova ter nižji obračunani in plačani davek od dohodkov pravih oseb. Ker pri računih, izdanih s strani posrednikov, ni zaznati drugega cilja kot povečanje stroškov in znižanja davčne osnove, se odhodke iz tega naslova utemeljeno šteje za poslovno in s tem davčno nepotrebne ter obenem na podlagi računov, ki so bili izdani na Kitajskem in v Indiji in s tem na podlagi dejanskih stroškov opravi ocena davčne osnove kot podlaga za davčno odmero.
ukrep občinskega inšpektorja - predlog za odložitev izvršitve - pogoji za odlog - pravni interes
Vloženo pravno sredstvo predstavlja formalni procesni pogoj za odlog izvršbe, vsebinski pogoj za odlog pa je verjetno izkazana nepopravljiva škoda. Presoja vsebinskega pogoja za odlog izvršbe je mogoča le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu, zato odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Z odločitvijo o pravnem sredstvu zato preneha pravni interes za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.
lokalne volitve - lista kandidatov - stalno prebivališče kandidata - zastopanost kandidatov po spolu
Sporna lista kandidatov predlagatelja A. za volitve članov Občinskega sveta Občine zaradi ugotovljene kršitve določbe 68. člena Zakona o lokalnih volitvah pri kandidatki B.B. ni zadostila zakonskemu pogoju, ki terja, da mora imeti vsak izmed kandidatov v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, tudi stalno prebivališče.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - zavrnitev liste kandidatov
V obravnavani zadevi ni sporno, da je predlagatelj A., z imenom liste A., za člane občinskega sveta Občine Laško v volilni enoti št. 2, na kandidatno listo uvrstil 8 kandidatov, tri ženske in pet moških, kar pomeni, da pripada ženskem 37,5% kandidatur, moškim pa 62,5% kandidatur, kar med strankama tega spora ni sporno, zato je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da predlagatelj liste kandidatov za člane Občinskega sveta v volilni enoti 2 ni določil skladno z določbo 70.a člena ZLV pravilna.
V obravnavani zadevi je vprašanje, ali je na predmetnem zemljišču dovoljena gradnja objekta, ki ga OPN opredeljuje kot stavbo tipa NV, neposredno povezano tudi z dovoljeno velikostjo oziroma zmogljivostjo objekta (ki je po OPN vezana na tip objekta), in s tem z vplivi tega objekta na sosednje nepremičnine. Zato OPN po presoji sodišča z določitvijo minimalne površine zemljišča za določeno vrsto objekta varuje interese lastnikov sosednjih nepremičnin v enakem pogledu, kot npr. z določitvijo minimalnih odmikov ali največje višine oziroma etažnosti. Razlaga, po kateri bi bilo mogoče za vrzel šteti tudi zemljišče, na katerem je v času veljavnosti OPN že stal (ali stoji) legalno zgrajen objekt, bi bila zato po presoji sodišča v nasprotju z namenom normodajalca, kot je izražen v strateškem delu OPN oziroma bi celo omogočala obid veljavne ureditve.
Sodišče se ne strinja s toženkino presojo, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za vračilo povečane vrednosti obravnavanega objekta oziroma da v tem pogledu ni pravna naslednica nekdanjega družbenega podjetja. Pravno odločilno je namreč, da je imela tožnica (kot izhaja iz izpodbijane odločbe) v postopku denacionalizacije položaj zavezanca za vračilo obravnavanega objekta v naravi. Torej v postopku ni sodelovala kot subjekt iz drugega odstavka 60. člena ZDen, temveč kot subjekt iz prvega odstavka tega člena.
Po 25. členu ZDen zavezanec za vrnitev v naravi ni upravičen do povračila vloženih sredstev, temveč do razlike v vrednosti nepremičnine, do katere je prišlo na podlagi vlaganj. Ker gre za vlaganja v družbeno lastnino, je vprašanje relevantnosti virov sredstev, ki so bila do uveljavitve ZDen porabljena za vlaganja, ki so povečala vrednost nepremičnine, tesno povezano z naravo družbene lastnine in procesom njenega lastninjenja.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - odvzem pravice - ugovor zastaranja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik v pritožbenem postopku ni bil seznanjen s sklepno ugotovitvijo tožene stranke, da dvigalo LIV 1175 ni bilo uporabljeno za namene tožnikovih obdavčenih transakcij in da zato ni izpolnjen 3. od navedenih pogojev za odbitek vstopnega DDV po obravnavanem računu, ki je drugačna kot se ugotavlja v odločbi prve stopnje. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se o ugotovitvi izjavi in predloži dokaze o resničnosti svojih trditev.
Dejanske ugotovitve ne utemeljujejo zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi predhodno navedenega 4. pogoja, torej sklepa, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Zavezancu je treba v primeru, če z objektivnimi dejavniki na njegovi strani ni mogoče dokazati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, priznati pravico do odbitka vstopnega DDV.
lokalne volitve - lista kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu
Zaradi izločitve ene od kandidatk, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Občini Logatec, ni več zadoščeno zahtevi po zastopanosti posameznega spola v deležu najmanj 40% kandidatur, saj preostanejo štirje moški in dve ženski kandidatki, pri čemer je delež žensk tako manj kot 40%. Ker je navedeni pogoj o 40% zastopanosti posameznega spola materialni pogoj, v konkretnem primeru ne gre za formalno pomanjkljivost.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Oba postavljena odvetnika sta bila razrešena iz razlogov na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena izredna BPP in njena odločitev, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 254,37 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.
državni pravobranilec - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - disciplinska sankcija
Po ureditvi v 65. členu ZDPra je mogoče sankcijo razrešitve funkcije državnega pravobranilca izreči samo za tam izčrpno naštete disciplinske kršitve, kar pa ne pomeni, da zakon za iste kršitve ne bi omogočal izreka drugih, milejših disciplinskih ukrepov.
Pri obeh obravnavanih vozilih je prišlo do spremembe lastništva pred potekom treh let od prve registracije. Prepoved odtujitve vozila pred potekom treh let od prve registracije izhaja tako iz določb (točke 4f) Javnega poziva kot iz 4. člena pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči. Izjema je v Javnem pozivu oziroma v pogodbi določena in torej prenos lastništva dovoljen le za primer, če se prekine pogodba o finančnem lizingu na način, da postane prejemnik pomoči lastnik vozila. Kar pa se v primeru obravnavanih dveh vozil ni zgodilo in je zato zadevno transakcijo sale and lease back, ki je pripeljala do spremembe lastništva vozil in do njihove ponovne registracije, šteti za kršitev pogojev poziva in pogodbenih določil. Določbe poziva so jasne in že omenjene ne dopuščajo nobene izjeme: do odtujitve vozila ne sme priti prej kot po treh letih od prve registracije. Kar po eni strani preprečuje preprodajo vozil in po drugi strani možnost zlorabe, zlasti morebitnega izigravanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati prejemnik pomoči za udeležbo v postopku poziva.