Določanje kandidatov je volilno opravilno. Za formalno pomanjkljivost kandidatnih list gre takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. V primeru, ko kandidatki nista razporejeni izmenično po spolu, kot to zahteva 70.a člen ZLV, ne gre za takšno vsebinsko napako oz. nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je glede na roke za izvedbo volilnih opravil ne bi bilo mogoče odpraviti.
ZVDZ člen 56, 56/2. ZLV člen 51, 72. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2-5.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - ime liste kandidatov - pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka meni, da je napaka v kandidaturi tožeče stranke, ki jo je ugotovila tožena stranka - to je nespoštovanje postopka, določenega s pravili politične stranke - takšna, da je ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno pomanjkljivost, in zaradi katere bi tožena stranka morala uporabiti določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, ampak zgolj implicitno iz odločbe izhaja, da je tožena stranka štela, da gre za vsebinsko pomanjkljivost, ki je predlagatelj kandidature ne bi mogel odpraviti v roku 3 dni.
davek od dohodkov pravnih oseb - ocena davčne osnove - posredniška pogodba - posojila - povezana družba - računi - rok za izdajo odločbe - pravica do informacije
Rok za izdajo odmerne odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen tega roka je, da se zaradi zahtevnosti inšpekcijskih postopkov zagotovi daljši rok za izdajo odločbe, kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP in ne, da bi odločbe po poteku roka sploh ne bilo več mogoče izdati.
Izkazani so stiki med tožečo stranko in njenimi zaposlenimi s proizvajalci blaga v Indiji in na Kitajskem ter prejem blaga neposredno od tujih proizvajalcev. Računi za blago so izdani s strani posredniških družb, pri čemer je že njihova vsebina pomanjkljiva, predvsem pa je cena blaga na računih bistveno višja od cene, ki je izkazana na računih kitajskih oziroma indijskih proizvajalcev. Zato so stroški za blago bistveno višji in s tem nižja davčna osnova ter nižji obračunani in plačani davek od dohodkov pravih oseb. Ker pri računih, izdanih s strani posrednikov, ni zaznati drugega cilja kot povečanje stroškov in znižanja davčne osnove, se odhodke iz tega naslova utemeljeno šteje za poslovno in s tem davčno nepotrebne ter obenem na podlagi računov, ki so bili izdani na Kitajskem in v Indiji in s tem na podlagi dejanskih stroškov opravi ocena davčne osnove kot podlaga za davčno odmero.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - zavrnitev liste kandidatov
V obravnavani zadevi ni sporno, da je predlagatelj A., z imenom liste A., za člane občinskega sveta Občine Laško v volilni enoti št. 2, na kandidatno listo uvrstil 8 kandidatov, tri ženske in pet moških, kar pomeni, da pripada ženskem 37,5% kandidatur, moškim pa 62,5% kandidatur, kar med strankama tega spora ni sporno, zato je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da predlagatelj liste kandidatov za člane Občinskega sveta v volilni enoti 2 ni določil skladno z določbo 70.a člena ZLV pravilna.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - odvzem pravice - ugovor zastaranja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik v pritožbenem postopku ni bil seznanjen s sklepno ugotovitvijo tožene stranke, da dvigalo LIV 1175 ni bilo uporabljeno za namene tožnikovih obdavčenih transakcij in da zato ni izpolnjen 3. od navedenih pogojev za odbitek vstopnega DDV po obravnavanem računu, ki je drugačna kot se ugotavlja v odločbi prve stopnje. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se o ugotovitvi izjavi in predloži dokaze o resničnosti svojih trditev.
Dejanske ugotovitve ne utemeljujejo zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi predhodno navedenega 4. pogoja, torej sklepa, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Zavezancu je treba v primeru, če z objektivnimi dejavniki na njegovi strani ni mogoče dokazati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, priznati pravico do odbitka vstopnega DDV.
lokalne volitve - lista kandidatov - obvezne sestavine odločbe
Izpodbijani akt ima naravo odločitve v javnopravni zadevi iz 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). To pomeni, da je treba pri njegovi izdaji smiselno upoštevati določbe ZUP.
Izpodbijani akt nima obrazložitve. Tožena stranka razloge za odločitev navaja v odgovoru na tožbo, vendar odgovor na tožbo ni sestavni del odločbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 146, 146/1. URS člen 11.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - tožba v tujem jeziku - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 3. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, prav tako pa ni sodišču predložila niti slovenskega prevoda tožbe niti upravnega akta, ki ga izpodbija. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
volitve - lokalne volitve - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov
Sodišče soglaša s toženo stranko, da je pogoj enakomerne zastopanosti spolov na kandidatnih listah materialni pogoj, neizpolnjevanje tega pogoja pa ima za posledico, da volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ (ta se v postopkih potrjevanja kandidatur na lokalnih volitvah uporablja na podlagi drugega odstavka 74. člena ZLV) listo kandidatov zavrne. Sodišče zato ne soglaša s pritožbeno navedbo tožeče stranke, da bi jo lahko OVK pozvala k popravi kandidatne liste. OVK namreč lahko pozove predlagatelja kandidature le k odpravi formalnih napak (drugi odstavek 56. člena ZVDZ), če pa ugotovi vsebinske pomanjkljivosti, listo zavrne.
lokalne volitve - ime liste kandidatov - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Organ je v izpodbijani odločbi določbo 73. člena Zakona o lokalnih volitvah razlagal in uporabil restriktivno, za kar pa v obravnavanem primeru ni imel zakonite oziroma upravičene podlage. V navedeni določbi je namreč zakonodajalec predpisal, da ime liste "določijo" volivci. Namen te določbe je, da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke, bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
sodna taksa - sodna taksa za tožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker druga tožnica v zakonskem roku sodne takse ni plačala, plačila pa tudi ni bila v celoti oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v ponedeljek, 6. 11. 2017. Prvi tožnik pa je tožbo vložil 7. 11. 2017, kar pomeni, da je tožba prepozna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 23. 11. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 1614/2017-3 z dne 23. 11. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Dalje pa je sodišče s prej navedenim sklepom tožečo stranko pozvalo tudi, da v roku 15 dni, šteto od dneva, ko je sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, imenuje pooblaščenca za zastopanje, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali izjavi, da se bo v tem upravnem sporu zastopala sama in tožbo lastnoročno podpiše.
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 5. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
volitve - seznam kandidatov - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - podpisi volivcev
OVK je pravilno ugotovila, da kandidatura ni določena z zadostnim številom podpisov desetih volivcev.
Volja volivcev za določitev kandidata za člana sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem volivcev mora biti izražena v skladu z zakonom (na seznamu, predvidenem v tretjem odstavku 109. člena ZLV, s podpisi h konkretni kandidaturi).
kmetijska zemljišča - komasacija - razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
komasacija - razdelitev zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - dostop do zemljišč
Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ne uspe, je dolžan povrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka tako izboljša, da do BPP ne bi bil več upravičen in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške prejete BPP.
tožba v upravnem sporu - pooblastilo za zastopanje - neizkazano pooblastilo za tožbo
Ker je pooblaščenka vložila tožbo, ne da bi za to imela pooblastilo tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - začetek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo
ZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
denacionalizacija - bivši lastnik kot denacionalizacijski upravičenec - nepopolno dejansko stanje - materialna resnica
Toženka je po presoji sodišča izvedla nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je ovrednotila uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na ustni obravnavi.
Toženka si mora prizadevati ugotoviti objektivno stanje stvari - ugotoviti "materialno resnico", ker mora varovati tudi javni interes in pravice drugih. Zato načelo materialne resnice veže organ celo mimo in proti volji stranke. Preiskovalno načelo torej nima enakega pomena v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v postopkih, ki tečejo na zahtevo stranke. Prvi odstavek 140. člena ZUP namreč določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. V postopku, ki se je uvedel na zahtevo stranke, je zato stranka za svoje navedbe v zvezi z dejanskim stanjem dolžna navesti in ponuditi dokaze. Stališče, da so postopki v denacionalizacijskih zadevah predlagalni in da mora zato stranka predložiti dokaze, na katere opira zahtevek, saj ni naloga upravnih organov, da po uradni dolžnosti zbirajo dokaze, pa je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče.
Toženka zato po zakonu ni bila dolžna (sama) pridobivati dokazil, s katerimi vlagatelji dokazujejo obstoj njihovega zahtevka za denacionalizacijo, kot zmotno zatrjujejo tožniki. Vendar je sodišče po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da je prvostopenjski organ na ustni obravnavi dne 12. 11. 2010 po razpravi sprejel sklep, da bo poizvedbe o arhivskem gradivu, ki se nanaša na družbo, lastništvo delnic, vrednost delnic ter podržavljenje premoženja, opravil sam. Ob takšnem procesnem sklepu prvostopenjskega organa pa sodišče v tem upravnem sporu ne more zaključiti, da so tožbene novote nedopustne.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v dosedanjem postopku, da je pred prihodom v Slovenijo prehajal iz države v državo, že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito, nazadnje na Hrvaškem, ki pa jo je še pred dokončanjem postopka zapustil.