Tožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitve
Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat.
Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
ZMZ-1 člen 20, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-4, 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni družbeni skupini - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
Tožnik ni uspel izkazati, da bi postal in predvsem po več kot 16 letih odkar je zapustil Afganistan tudi ostal ogrožen zaradi bratovega sodelovanja pri vojskovanju stranke Hezb-e Wahdat.
Pri tožnikovem bratu bi šlo lahko kvečjemu za posameznika, ki se zdi, da je povezan z vlado, ker se je več kot 20 let nazaj boril proti Talibanom oziroma ker je bil pripadnik stranke, katere naslednica Hezb-e Wahdat-e Islami ima sedaj pomemben položaj v vladi in parlamentu, kar pa je izredno šibka vez in ob pomanjkanju oziroma neobstoju informacij o izvorni državi, da so tarče Talibanov tudi takšne osebe (ki so se torej pred več kot 20 leti borile proti Talibanom in bile v stranki Hezb-e Wahdat) ne more z zadostno stopnjo verjetnosti dokazovati, da bi tožniku kot njegovemu družinskemu članu grozilo preganjanje.
Incidenti, usmerjeni zoper Hazare ali druge šiite, so predvsem dveh vrst, in sicer napadi na kraje, kjer se zbirajo šiiti, na primer v mošejah v Kabulu ali Heratu, na verskih spominskih svečanostih v Kabulu ali Mazar-e-Šarifu ali na političnih demonstracijah v Kabulu; in incidenti, kjer so na avtobusih iskali specifično Hazare ali napadali hazarske vasi. Tožnik pa ni zatrjeval ali kakorkoli izkazal, da bi se sam znašel v takšnih posebej rizičnih okoliščinah.
V dokaznem postopku se ni pokazalo, da bi bil na podlagi svojih osebnih okoliščin tožnik v kakorkoli slabšem položaju, kot so trenutno vsi ostali Hazari v Afganistanu.
Iz informacij o izvorni državi ne izhaja, da bi tveganje za nastanek resne škode grozilo vsakemu Afganistancu, ki se vrne iz zahodnih držav. Sodišče ocenjuje, da mora oseba v določenem trenutku vzbuditi pozornost pri možnih akterjih preganjanja s svojim vedenjem ali drugimi osebnimi okoliščinami oziroma so v nevarnosti zaradi svojega spola (ženske) ali poklica (humanitarni delavci in delavci za razvojno pomoč).
Čim bolj je prosilec morebiti sposoben dokazati, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se osebi prizna pravica do subsidiarne zaščite. Kakšnih drugih takšnih elementov, ki jih ne bi sodišče upoštevalo že pri presoji izpolnjevanja pogojev za priznanje status begunca, pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj
V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o dodelitvi BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, zato toženki v tem primeru ni bilo treba opraviti preizkusa izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, temveč bi morala uporabiti določbo pete alineje 8. člena ZBPP in že na tej podlagi tožnikovo prošnjo zavreči.
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP namreč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - izjema
ZZZiV izčrpno ter določno opredeljuje vse situacije, v katerih ugriz ne pripelje do podelitve statusa nevarnega psa. Povedano drugače: v vseh drugih primerih bi bila opustitev podelittve v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo.
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru iztekel v petek 10. 8. 2018. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložila priporočeno na pošti šele 11. 9. 2018. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Glede na opisano vsebino predmetne izvršilne zadeve sodišče sledi stališču tožene stranke, da tožnik v tej zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče se v celoti strinja s stališčem tožene stranke, da je šlo pri obveznosti po navedeni pravdni sodbi za nadomestno izpolnitev na način sklenitve najemne pogodbe. Prav tako se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je terjatev, ki jo tožnik kot upnik izterjuje v predmetni izvršilni zadevi, že zastarala, pri čemer je tožena stranka to s pravilnimi argumenti ustrezno obrazložila.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz razlogov, ker je pomanjkljivo obrazložena, kar je posledica tega, da prvostopenjski organ predhodno tožnici ni poslal študentskega mnenja v izjasnitev, do morebitnih stališč tožnice do tega mnenja pa se posledično temu tudi ni mogel opredeliti, stališča tožnice do študentskega mnenja pa v svoji odločbi tudi ni presodil drugostopenjski organ, s čemer bi to napako lahko popravil.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje - podatki o porabi javnih sredstev - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na javnem naročilu. Prav tako tudi takšnega dokumenta v zvezi s porabo javnih sredstev ne predstavlja razporeditev sredstev med podizvajalce.
Iz Meril razpisne dokumentacije tega javnega naročila izhaja, da je edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Sodišče ugotavlja, da je bil podatek o skupni končni ponudbeni ceni izbranega ponudnika oziroma o končni skupni rekapitulaciji kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika tožniku posredovan.
Tožnik je v svoji zahtevi zahteval „fotokopijo kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika“, ne pa podatkov o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki se po določbi točke 16.5 razpisne dokumentacije ne morejo določiti za poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - test javnega interesa - dokaz - zakonitost - dokazna ocena
Tožnik ni uspel izkazati vzročne povezave med razkritjem dokumentov in razgaljanjem strategije države pri obvladovanju begunske krize. Tožnik tudi ni uspel izkazati, da bi z morebitnimi nadaljnjimi zahtevami za dostop do preostalih pogodbe o nabavah varnostne žične ograje bil razkrit varovani podatek za potrebe varnostne strategije.
Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik prenehal z opravljanjem dejavnosti že leta 2008, ni sporno. Iz navedenega izhaja, da tožnik ni zadostil pogoju za odlog izvršbe iz prvega dela druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ki odlog izrecno pogojuje z neprekinjenim opravljanjem dejavnosti v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka. Navedenega pa ne spremenijo niti tožnikove trditve, da se trudi proizvodnjo ponovno zagnati in da v predmetnih objektih neformalno še naprej opravlja dejavnost, ki mu pomeni edini vir pridobivanja dohodkov za preživljanje, saj nelegalno opravljanje dejavnosti ne more biti zakonsko varovana kategorija.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - soglasje - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - dejansko stanje - seznanitev strank - podaljšanje roka - opravičeni razlogi
Ker tožnikov delodajalec družba A. d.o.o. v prošnji za podaljšanje roka ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih predlaga podaljšanje, tožnik sam pa za podaljšanje roka za izjasnitev o dejstvih in okoliščinah, ki so mu bile posredovane v dopisu toženke, niti ni zaprosil, je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko roka za odgovor oziroma izjasnitev ni podaljšala. Ker tožnik oziroma njegov delodajalec ni niti navedel, kaj šele izkazal opravičenega razloga za podaljšanje roka, je namreč skladno z 99. členom ZUP pravilno štela, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka
Iz listin upravnega spisa izhaja, da o predlogu za izločitev, v katerem so navedene okoliščine, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo obstoj zatrjevanega izločitvenega razloga, ni bilo odločeno, saj se v spisu ne nahaja sklep, ki ga kot obligatornega v primerih tovrstnih zahtev predpisuje zgoraj navedeni člen ZUP. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, in sicer določb 37. in 38. člena ZUP v zvezi s 35. členom ZUP, ki določajo postopek upravnih organov v primerih podanih zahtev za izločitev uradnih oseb. Takšna kršitev določb postopka pa bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj bi moral prvostopenjski upravni organ pred sprejemom odločitve preveriti, ali so podani pogoji za izločitev uradnih oseb in to ustrezno obrazložiti v izdanem sklepu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravni standard
Meje oziroma obseg vsebinskega preizkusa, da zadeva ni očitno nerazumna, predstavlja standard očitanosti. Očitno pomeni, da je s spoznavno na prvi pogled, tožena stranka pa tudi nima zakonske podlage, da bi podrobno opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha.
davčna izvršba - datum izvršljivosti - izvršilni naslov
Napačno ugotovljeni datum izvršljivosti ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ker je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 17, 17/č, 17/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka tožeče stranke ni pozivala zgolj na predložitev programov posvetov Združenja A., saj je v pozivu navedeno, naj predlog za napredovanje v naziv dopolni ustrezno v 30 dneh po prejemu dopisa, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko dodatna dokazila zgolj programi posvetov. Ta poziv je možno razumeti tako, da bi lahko tožeča stranka predložila kakršnakoli dokazila.
Pravdne stranke so sodno poravnavo sklenile tako, da je vsaka postala izključni lastnik ene nepremičnine, v zameno pa se je odpovedala svojim solastninskim deležem na vseh drugih nepremičninah, ki so bile predmet postopka. Za ugotovitev ali je stranka v postopku uspela in ali je pridobila premoženje, je treba ugotoviti, ali vrednost pridobljenih nepremičnin presega vrednost odsvojenih solastninskih deležev nepremičnin.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - specialni predpis - odstranitev objekta - zasebna lastnina - soglasje organa - varovalni pas - pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - začasna odredba
Sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe v smislu tožbenega ugovora, da so določila ZGO specialnejša od določil ZCes-1, ki ga je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, ni mogoče preizkusiti, saj niti odločba prvostopenjskega inšpekcijskega organa, niti odločba pritožbenega organa druge stopnje v ne vsebujeta kakršnihkoli pravno relevantnih razlogov, pač pa le pritožbeni organ druge stopnje zgolj skopo navaja, da Zakon o graditvi objektov ni specialnejši predpis v primerjavi z ZCes-1. Pri tem niti ne pojasni, zakaj je zgolj tožeča stranka zavezanka v predmetnem postopku, niti ne navaja pravno relevantnih razlogov glede stvarne pristojnosti za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku z vidika v času odločanja (že) veljavne gradbene zakonodaje in Uredbe o razvrščanju objektov, ki je stopila v veljavo 2. junija 2018, česar prvostopenjski občinski inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (sploh) ni pojasnil.