predlog za vknjižbo lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu – nepredložitev listine o pravnem poslu – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi
Predlagatelj v pritožbi priznava, da zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice poleg zemljiškoknjižnega dovolila, katero ni vsebovano v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ni priložil tudi listine o tem pravnem poslu. In to listino prilaga šele pritožbi. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
vsebinska skladnost vpisa v zemljiško knjigo in listin, ki so podlaga za vpis – vsebina vpisa hipoteke – vpis obresti in stroškov
Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.
Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu
Če je izvedenka ocenila, da je bilo naloženo izvedensko delo bolj zahtevno, ker je morala v okviru izdelave mnenja izdelati tudi cenitev nepremičnine, bi lahko sodišču predlagala višjo nagrado zgolj v okviru večje zahtevnosti izvedenskega dela in ne dvojno nagrado (za mnenje in za izvid).
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - stvarna legitimacija
Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja je bil utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, saj je tožnik tožbo vložil zoper Republiko Slovenijo (in ne zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožnika predhodno opozarjala na kršitve delovnih obveznosti (v pisnem opozorilu mu je bilo jasno povedano, da mu bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi). Kljub temu je tožnik ponovno kršil delovne obveznosti (ponovil je istovrstno kršitev s tem, ko se je nasilno vedel do sodelavca). Zaradi takšne ponovne kršitve mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - očetovski dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v spornem obdobju med strankama obstajalo delovno razmerje, saj so bili podani vsi elementi tega razmerja. Pri tem je nebistveno, da je bil tožnik v istem obdobju po sklepu centra za socialno delo na očetovskem dopustu.
Izbirna pristojnost je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. Skladno s tem je tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani (splošno krajevno pristojnem sodišču za toženo stranko) ali pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega se je delo opravljalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zmožnost za delo - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je z dela, kljub temu da je bil zmožen za delo, izostal neupravičeno. Glede na to, da tudi prejšnja pisna opozorila zaradi kršitev delovnih obveznosti niso dosegla namena (tožnik je enkrat samovoljno zapustil delovno mesto, enkrat pa v času bolniškega staleža ni upošteval navodil zdravnika in pravil bolniškega staleža), je je bil razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, prav tako pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik se je s tem, ko je brez odobritve koristil letni dopust, izkazal za nezanesljivega delavca. Iz tega razloga je pravilna ugotovitev, da je bil za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR in sicer, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Četudi je vabilo na zagovor za direktorja tožene stranke podpisala druga oseba (direktor povezane družbe), ki ni bila pooblaščena za opravo zagovora ali za podajo odpovedi, to ne vpliva na zakonitost postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožniku zaradi takšnega vabila na zagovor pravica do obrambe ni bila z ničemer kršena, tožnik se je na vabilo tudi odzval in zagovor podal.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor - vabilo na zagovor - seznanitev z razlogom - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker je tako od vabila na zagovor oziroma od pisne obdolžitve kot od podaje pisnih pojasnil in zagovora tožnice, od katerega dalje je bila tožena stranka nedvomno seznanjena z morebitnimi razlogi za izredno odpoved, preteklo več kot 30 dni, preden je bila izredna odpoved podana, je bil zamujen subjektivni rok za podajo odpovedi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato nezakonita,
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179, 182. ZVZD člen 5, 6. ZFPPIPP člen 60.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - stečaj delodajalca - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
V konkretnem primeru tožnikovo delo, ko je nanašal zaključni sloj na steno, pri čemer je stal na kovinskem gradbenem odru na višini 2 metrov in se z glavo skoraj dotikal stropa ter se pri tem pomikal levo in desno po pohodni površini odra, predstavlja nevarno delo. Za obstoj odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, tako zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica opravljanja nevarnega dela.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135. ZPP člen 253, 253/1, 286.a.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - prekluzija - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožeča stranka je v roku, določenem v pozivu sodišča prve stopnje, podala svoja stališča in pripombe na izvedensko mnenje. Četudi je izrecni predlog za (dodatno) zaslišanje sodnega izvedenca podala šele na naroku za glavno obravnavo, s tem predlogom ni bila prekludirana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - posebno varstvo pred odpovedjo - invalidnost - dolžnost obveščanja
Tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna upoštevati, da je tožnica deležna posebne zaščite pred odpovedjo po podjetniški kolektivni pogodbi (ker je vložila predlog za oceno invalidnosti), ker je tožnica, kljub temu da je prejela predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, o postopku za oceno invalidnosti sploh ni obvestila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izraba letnega dopusta - izobraževanje - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti s tem, ko je samovoljno izrabil letni dopust in izostal z izobraževanja, na katerega ga je napotila. Pri tem ni bistveno, da je tožnik za termin, ko je potekalo izobraževanje, prijavil izrabo letnega dopusta, kar je bilo najprej pogojno odobreno, nato pa preklicano (zaradi izobraževanja).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - izguba na zaslužku
Za nesrečo pri delu, pri kateri se je tožnik poškodoval, ker je padel v jamo, je v celoti odškodninsko odgovorna tožena stranka, saj ni poskrbela za varno delo - jame, v katero je tožnik padel, ni ustrezno zavarovala. Tožnikova soodgovornost za nesrečo pri delu ni podana, četudi je imel na voljo druge, daljše poti, po katerih ne bi prišel v bližino jame.