nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - izguba na zaslužku
Za nesrečo pri delu, pri kateri se je tožnik poškodoval, ker je padel v jamo, je v celoti odškodninsko odgovorna tožena stranka, saj ni poskrbela za varno delo - jame, v katero je tožnik padel, ni ustrezno zavarovala. Tožnikova soodgovornost za nesrečo pri delu ni podana, četudi je imel na voljo druge, daljše poti, po katerih ne bi prišel v bližino jame.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - posebno varstvo pred odpovedjo - invalidnost - dolžnost obveščanja
Tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna upoštevati, da je tožnica deležna posebne zaščite pred odpovedjo po podjetniški kolektivni pogodbi (ker je vložila predlog za oceno invalidnosti), ker je tožnica, kljub temu da je prejela predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, o postopku za oceno invalidnosti sploh ni obvestila.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ker tožnik ni dokazal, da so bili v njegovem razmerju do tožene stranke podani elementi delovnega razmerja. Posledično je utemeljeno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki med strankama niti ni bila sklenjena) in za plačilo domnevno neizplačanih denarnih obveznosti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179, 182. ZVZD člen 5, 6. ZFPPIPP člen 60.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - stečaj delodajalca - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
V konkretnem primeru tožnikovo delo, ko je nanašal zaključni sloj na steno, pri čemer je stal na kovinskem gradbenem odru na višini 2 metrov in se z glavo skoraj dotikal stropa ter se pri tem pomikal levo in desno po pohodni površini odra, predstavlja nevarno delo. Za obstoj odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, tako zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica opravljanja nevarnega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je postopek odpovedi izvedla v skladu z zakonom, utemeljen poslovni razlog za odpoved (reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) je dokazala. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki vsebuje navedbo razloga za odpoved in obrazložitev, ki je bila podana pravočasno in pred katero je tožena stranka preverila možnosti, da bi tožnico zaposlila pod spremenjenimi pogoji, je zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zmožnost za delo - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je z dela, kljub temu da je bil zmožen za delo, izostal neupravičeno. Glede na to, da tudi prejšnja pisna opozorila zaradi kršitev delovnih obveznosti niso dosegla namena (tožnik je enkrat samovoljno zapustil delovno mesto, enkrat pa v času bolniškega staleža ni upošteval navodil zdravnika in pravil bolniškega staleža), je je bil razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, prav tako pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 32, 35, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - vročanje odpovedi
Dejstvo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku roka za podajo odpovedi, ne vpliva na njeno zakonitost, saj je bila podana pravočasno. Kot dan podaje odpovedi se šteje dan, ko je generalni direktor tožene stranke odločil, da se odpoved vroči po običajni poti, kot je bila v veljavi pri toženi stranki (kar je tudi v skladu z zakonskimi določbami o vročanju odpovedi).
Pritožnica ne navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno. Ker pritožnica teh dejstev, ki so razvidna iz vročilnice ne izpodbija, je šteti, da je bila vročitev opomina pravilno opravljena, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na podlagi obvestila, to je 26. 06. 2011.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici je do spremembe v stanju invalidnosti, zaradi katere ni več sposobna za opravljanje pridobitnega dela, prišlo 26. 5. 2008. V posledici te spremembe se ji prizna I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2008 dalje.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005030
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZTLR člen 28. SPZ člen 44, 44/2.
ZPSPP člen 27.
gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 1, 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Popravilo pnevmatike in uporaba izvijača ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri popravilu pnevmatike utrpel (ker mu je izvijač spodletel in ga ranil v oko), ker je nad njim opustila dolžno nadzorstvo, zaradi česar je delo opravljal z neprimernim orodjem, tako kot je videl sodelavca. Zaradi samoiniciativnega, laičnega in neprimernega pristopa k delu je tožnik za škodo sokriv do ene tretjine.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord - variabilni del plače - dodatek k plači
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
V primerih, kadar sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla (kot je to v zadevnem primeru), menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna, vezana na temeljni posel. Tožena stranka je zato zoper tožečo ohranila vse ugovore iz temeljnega posla, tudi ugovor zastaranja. Od pogodbi zveste stranke ni mogoče zahtevati, da poda odstopno izjavo že ob prvi zamujeni oz. neizpolnjeni obveznosti, ampak lahko odstopi v primernem času po katerikoli neizpolnitvi zaporedne obveznosti. Zapadlost neplačanih obrokov pred odstopom od pogodbe se ugotavlja za vsako posamezno dajatev (anuiteto) posebej, enako se presoja njihovo zastaranje.