redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zmožnost za delo - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je z dela, kljub temu da je bil zmožen za delo, izostal neupravičeno. Glede na to, da tudi prejšnja pisna opozorila zaradi kršitev delovnih obveznosti niso dosegla namena (tožnik je enkrat samovoljno zapustil delovno mesto, enkrat pa v času bolniškega staleža ni upošteval navodil zdravnika in pravil bolniškega staleža), je je bil razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, prav tako pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izraba letnega dopusta - izobraževanje - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti s tem, ko je samovoljno izrabil letni dopust in izostal z izobraževanja, na katerega ga je napotila. Pri tem ni bistveno, da je tožnik za termin, ko je potekalo izobraževanje, prijavil izrabo letnega dopusta, kar je bilo najprej pogojno odobreno, nato pa preklicano (zaradi izobraževanja).
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Četudi je vabilo na zagovor za direktorja tožene stranke podpisala druga oseba (direktor povezane družbe), ki ni bila pooblaščena za opravo zagovora ali za podajo odpovedi, to ne vpliva na zakonitost postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožniku zaradi takšnega vabila na zagovor pravica do obrambe ni bila z ničemer kršena, tožnik se je na vabilo tudi odzval in zagovor podal.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZPP člen 154, 154/1, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - razbremenitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - stroški postopka - načelo uspeha
Skrita napaka v zavornem sistemu vozila, zaradi katere se je vozilo med pranjem premaknilo in stisnilo tožnikovo roko ob drugo vozilo, ni zunanji vzrok niti ne predstavlja ravnanja tretjega, ki bi razbremenilo objektivno odgovornega imetnika vozila - delodajalca tožnika, ki v celoti odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik se je s tem, ko je brez odobritve koristil letni dopust, izkazal za nezanesljivega delavca. Iz tega razloga je pravilna ugotovitev, da je bil za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR in sicer, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.
Tožniku je bil z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke priznan dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let. Ker tožena stranka pri izplačilu tega dodatka ni upoštevala, da je tožnik služboval na vojaški dolžnosti že v JLA, lahko tožnik premalo izplačani dodatek za stalnost uveljavlja kot čisto denarno terjatev neposredno pred delovnim sodiščem.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - zavarovanje za ožji obseg pravic - revizija
Toženka je ravnala pravilno, ko je v reviziji prvostopno odločbo spremenila tako, da je odločila, da tožnica nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, saj je glede tega že bilo pravnomočno odločeno po ugotovitvi revizorja za matično evidenco, da je bila tožnica v spornem času zavarovana za ožji obseg pravic.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelna oseba
Začasna nezmožnost za delo (bolniški stalež) brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, na katerem je tožnik nazadnje delal, temveč glede na to, ali je tožnik, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko Zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 80, 80/1, 80/1-4, 81, 81/5.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - božičnica
Za odločitev o višini povračila stroškov prevoza na delo in z dela je bistveno, ali na poti od kraja prebivališča tožnice do kraja, kjer opravlja delo, obstaja javni prevoz v časovno sprejemljivih okvirih. Pri tem je bistveno tudi, kakšna je časovna izguba delavca, če tak javni prevoz uporablja.
Če dolžnost izplačila božičnice ni dogovorjena s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, ni pravne podlage za ugotavljanje pogojev oz. meril za pridobitev te pravice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – primopredaja poslov - prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je tožbo prejela 31. 01. 2011. Rok za odgovor na tožbo se je iztekel 02. 03. 2011. Upoštevaje navedeni ugotovitvi se navedbe o nekajdnevni primopredaji dela v mesecu januarju izkažejo kot očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamude za vložitev odgovora na tožbo (do 02. 03. 2011) namreč ni mogoče upravičiti s primopredajo poslov, ki naj bi potekala nekaj dni v januarju, potem ko je tožena stranka sodno pošiljko prejela (navedenega dejstva ne napada) in je imela še najmanj mesec dni časa, da na vlogo/tožbo odgovori.
Četudi je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, namesto pravilno zavrnilo, bi sprememba odločitve v izpodbijanem sklepu (iz zavrženja v zavrnitev) pomenila odločitev v škodo tožene stranke.
V primerih, kadar sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla (kot je to v zadevnem primeru), menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna, vezana na temeljni posel. Tožena stranka je zato zoper tožečo ohranila vse ugovore iz temeljnega posla, tudi ugovor zastaranja. Od pogodbi zveste stranke ni mogoče zahtevati, da poda odstopno izjavo že ob prvi zamujeni oz. neizpolnjeni obveznosti, ampak lahko odstopi v primernem času po katerikoli neizpolnitvi zaporedne obveznosti. Zapadlost neplačanih obrokov pred odstopom od pogodbe se ugotavlja za vsako posamezno dajatev (anuiteto) posebej, enako se presoja njihovo zastaranje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005500
Ustava RS člen 54, 56, 56/1. ZKP člen 371, 371/1-8. KZ člen 183.
nezakoniti dokazi – poseg v pravico do zasebnosti mladoletne oškodovanke – spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da so „absolutno določene mejne starosti privolitvene nesposobnosti v spolno dejavnost nujno zlo“, v pritožbi obširno utemeljuje svoje stališče glede sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Glede konkretne obravnavane zadeve nato izpelje zaključek, da oškodovanki v času, ko je bila stara 13 let, ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, glede na ugotovitve sodne izvedenke, da so bile njene intelektualne sposobnosti nadpovprečne, njena socialna, emocionalna in osebnostna zrelost v sorazmerju in ustrezne njeni kronološki starosti, njena celotna osebnostna zrelost morda celo malo akcelerirana, torej emocialno, osebnostno in socialno normalno zrelo dekle ali morda celo malo bolj zrela kot njene sovrstnice. Tako stališče ni sprejemljivo, saj kot sam pritožnik izpostavlja, otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata torej biti podana kumulativno. Že sam zakonodajalec je v 183. členu KZ predpisal starostno mejo pod katero otroku v nobenem primeru, tudi ob predpostavki zrelosti, ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovo zrelostjo in zrelostjo storilca. V takšnih primerih tudi izrecna privolitev otroka v spolno dejanje, niti pobuda za spolno dejanje, ne more ekskulpirati storilca in je zato razlogovanje pritožnika, da oškodovanki glede na celotno osebnostno zrelost ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, neutemeljeno. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oziroma zaradi varovanja njegovih koristi ne priznava privolitve sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne priznava kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim (tako npr. 71. člen KZ).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici je do spremembe v stanju invalidnosti, zaradi katere ni več sposobna za opravljanje pridobitnega dela, prišlo 26. 5. 2008. V posledici te spremembe se ji prizna I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2008 dalje.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – zapadlost v plačilo
Datum nastanka taksne obveznosti ostane nespremenjen, ne glede na rok, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Tudi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče razlagati tako. Ta govori le o pravnih posledicah, v kolikor taksa v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa še ne pomeni, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks ne učinkuje tako in od takrat, kot to določa prvi odstavek 13. člena ZST-1.