predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – zvišanje tožbenega zahtevka
Po določbi prvega odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 1, 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Popravilo pnevmatike in uporaba izvijača ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri popravilu pnevmatike utrpel (ker mu je izvijač spodletel in ga ranil v oko), ker je nad njim opustila dolžno nadzorstvo, zaradi česar je delo opravljal z neprimernim orodjem, tako kot je videl sodelavca. Zaradi samoiniciativnega, laičnega in neprimernega pristopa k delu je tožnik za škodo sokriv do ene tretjine.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici je do spremembe v stanju invalidnosti, zaradi katere ni več sposobna za opravljanje pridobitnega dela, prišlo 26. 5. 2008. V posledici te spremembe se ji prizna I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2008 dalje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.
ZDR člen 83, 83/2, 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 265.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - rok za pripravo zagovora - mnenje sindikata - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je spoštovala z zakonom določen tridnevni rok, ki mora miniti med prejemom vabila na zagovor in zagovorom. Četudi je tožnik zaprosil za daljši rok za pripravo na zagovor (za preložitev zagovora), pa tožena stranka njegovi prošnji ni ugodila, toženi stranki ni mogoče očitati, da je kršila določbe o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dolžna je bila spoštovati le minimalni rok za pripravo na zagovor, ki ga določa zakon.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – zapadlost v plačilo
Datum nastanka taksne obveznosti ostane nespremenjen, ne glede na rok, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Tudi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče razlagati tako. Ta govori le o pravnih posledicah, v kolikor taksa v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa še ne pomeni, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks ne učinkuje tako in od takrat, kot to določa prvi odstavek 13. člena ZST-1.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/6, 360, 360/1. ZIZ člen 9, 257, 257/1, 258, 258/1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva obstoja nevarnosti
Dolžniku je mogoče očitati zgolj pavšalno zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine takrat, ko temelji predlog za izvršbo na takšni verodostojni listini, s katero je dolžnik seznanjen oziroma, ki jo je predhodno prejel.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1. ZIZ člen 62, 62/2.
nepopolnost in nesklepčnost tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka je dejstva, za katera je ocenila, da utemeljujejo odločitev o tem, da se sklep o izvršbi v dajatvenem delu ohrani v veljavi, navedla. Na način, po katerem je v konkretnem primeru ravnalo sodišče prve stopnje pa se po oceni pritožbenega sodišča izniči razlikovanje med nepopolnostjo tožbe, ki je vprašanje procesnega prava in nesklepčnostjo tožbe, ki je vprašanje materialnega prava. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Ker iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje za odločitev o zavrženju tožbe uporabilo kriterije za presojo sklepčnosti tožbe, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord - variabilni del plače - dodatek k plači
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
nadomestilo plače – čakanje na delo - odpoved pravici - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače v celoti, to je v višini 100 % osnove. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki se ji tožnik niti ni mogel odpovedati (v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
Pritožnica ne navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno. Ker pritožnica teh dejstev, ki so razvidna iz vročilnice ne izpodbija, je šteti, da je bila vročitev opomina pravilno opravljena, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na podlagi obvestila, to je 26. 06. 2011.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka predložiti dejanske pogodbe, ki jih zaradi nesreče ni uspela realizirati, je napačno.
V primerih, kadar sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla (kot je to v zadevnem primeru), menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna, vezana na temeljni posel. Tožena stranka je zato zoper tožečo ohranila vse ugovore iz temeljnega posla, tudi ugovor zastaranja. Od pogodbi zveste stranke ni mogoče zahtevati, da poda odstopno izjavo že ob prvi zamujeni oz. neizpolnjeni obveznosti, ampak lahko odstopi v primernem času po katerikoli neizpolnitvi zaporedne obveznosti. Zapadlost neplačanih obrokov pred odstopom od pogodbe se ugotavlja za vsako posamezno dajatev (anuiteto) posebej, enako se presoja njihovo zastaranje.