obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Ob dejstvu, da so podani vsi elementi iz delovnega razmerja (tožnica je vsakodnevno prihajala na delo k toženi stranki, kjer se je prostovoljno vključila v njen organizirani delovni proces, delo je opravljala na sistemiziranem delovnem mestu kontinuirano, uporabljala je sredstva za delo, ki so v lasti tožene stranke, o svojih odsotnostih z dela je morala toženo stranko poprej obvestiti), je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja za tisto delovno mesto, za katerega tožnica izpolnjuje pogoje.
ZDR člen 32, 35, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - vročanje odpovedi
Dejstvo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku roka za podajo odpovedi, ne vpliva na njeno zakonitost, saj je bila podana pravočasno. Kot dan podaje odpovedi se šteje dan, ko je generalni direktor tožene stranke odločil, da se odpoved vroči po običajni poti, kot je bila v veljavi pri toženi stranki (kar je tudi v skladu z zakonskimi določbami o vročanju odpovedi).
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005030
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZTLR člen 28. SPZ člen 44, 44/2.
ZPSPP člen 27.
gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005500
Ustava RS člen 54, 56, 56/1. ZKP člen 371, 371/1-8. KZ člen 183.
nezakoniti dokazi – poseg v pravico do zasebnosti mladoletne oškodovanke – spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da so „absolutno določene mejne starosti privolitvene nesposobnosti v spolno dejavnost nujno zlo“, v pritožbi obširno utemeljuje svoje stališče glede sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Glede konkretne obravnavane zadeve nato izpelje zaključek, da oškodovanki v času, ko je bila stara 13 let, ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, glede na ugotovitve sodne izvedenke, da so bile njene intelektualne sposobnosti nadpovprečne, njena socialna, emocionalna in osebnostna zrelost v sorazmerju in ustrezne njeni kronološki starosti, njena celotna osebnostna zrelost morda celo malo akcelerirana, torej emocialno, osebnostno in socialno normalno zrelo dekle ali morda celo malo bolj zrela kot njene sovrstnice. Tako stališče ni sprejemljivo, saj kot sam pritožnik izpostavlja, otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata torej biti podana kumulativno. Že sam zakonodajalec je v 183. členu KZ predpisal starostno mejo pod katero otroku v nobenem primeru, tudi ob predpostavki zrelosti, ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovo zrelostjo in zrelostjo storilca. V takšnih primerih tudi izrecna privolitev otroka v spolno dejanje, niti pobuda za spolno dejanje, ne more ekskulpirati storilca in je zato razlogovanje pritožnika, da oškodovanki glede na celotno osebnostno zrelost ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, neutemeljeno. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oziroma zaradi varovanja njegovih koristi ne priznava privolitve sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne priznava kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim (tako npr. 71. člen KZ).
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - zavarovanje za ožji obseg pravic - revizija
Toženka je ravnala pravilno, ko je v reviziji prvostopno odločbo spremenila tako, da je odločila, da tožnica nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, saj je glede tega že bilo pravnomočno odločeno po ugotovitvi revizorja za matično evidenco, da je bila tožnica v spornem času zavarovana za ožji obseg pravic.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.
javni uslužbenec - vojak - prikrajšanje pri plači - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - izobraževanje - sodno varstvo
Tožnik je pravico, da opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, pridobil le pod pogojem, da se izobražuje in da to izobraževanje zaključi najkasneje do 14. 1. 2009 (26. člen ZObr-D). Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka po poteku tega roka tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto v šestih mesecih, tožnik ni pridobil pravice, da ostane razporejen na prejšnjem delovnem mestu, za katerega ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – zvišanje tožbenega zahtevka
Po določbi prvega odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord - variabilni del plače - dodatek k plači
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/6, 360, 360/1. ZIZ člen 9, 257, 257/1, 258, 258/1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva obstoja nevarnosti
Dolžniku je mogoče očitati zgolj pavšalno zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine takrat, ko temelji predlog za izvršbo na takšni verodostojni listini, s katero je dolžnik seznanjen oziroma, ki jo je predhodno prejel.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – zapadlost v plačilo
Datum nastanka taksne obveznosti ostane nespremenjen, ne glede na rok, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Tudi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče razlagati tako. Ta govori le o pravnih posledicah, v kolikor taksa v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa še ne pomeni, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks ne učinkuje tako in od takrat, kot to določa prvi odstavek 13. člena ZST-1.
ZDR člen 83, 83/2, 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 265.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - rok za pripravo zagovora - mnenje sindikata - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je spoštovala z zakonom določen tridnevni rok, ki mora miniti med prejemom vabila na zagovor in zagovorom. Četudi je tožnik zaprosil za daljši rok za pripravo na zagovor (za preložitev zagovora), pa tožena stranka njegovi prošnji ni ugodila, toženi stranki ni mogoče očitati, da je kršila določbe o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dolžna je bila spoštovati le minimalni rok za pripravo na zagovor, ki ga določa zakon.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1. ZIZ člen 62, 62/2.
nepopolnost in nesklepčnost tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka je dejstva, za katera je ocenila, da utemeljujejo odločitev o tem, da se sklep o izvršbi v dajatvenem delu ohrani v veljavi, navedla. Na način, po katerem je v konkretnem primeru ravnalo sodišče prve stopnje pa se po oceni pritožbenega sodišča izniči razlikovanje med nepopolnostjo tožbe, ki je vprašanje procesnega prava in nesklepčnostjo tožbe, ki je vprašanje materialnega prava. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Ker iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje za odločitev o zavrženju tožbe uporabilo kriterije za presojo sklepčnosti tožbe, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 1, 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Popravilo pnevmatike in uporaba izvijača ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri popravilu pnevmatike utrpel (ker mu je izvijač spodletel in ga ranil v oko), ker je nad njim opustila dolžno nadzorstvo, zaradi česar je delo opravljal z neprimernim orodjem, tako kot je videl sodelavca. Zaradi samoiniciativnega, laičnega in neprimernega pristopa k delu je tožnik za škodo sokriv do ene tretjine.