Tožeča stranka je v tožbi uspela z zahtevkom v višini 4.435,00 EUR (zahtevala je 9.385,00 EUR), kar pomeni 47 %. Tožena stranka je z zahtevkom po nasprotni tožbi v celoti propadla, kar pomeni, da uspeh tožeče stranke v tem pravdnem postopku znaša 73,5 %.
Pritožbene navedbe, da ZST-1 ne določa pogojev za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ne držijo. S tem, ko omenjeni zakon določa pogoje za oprostitev, hkrati predvideva tudi, kdaj je potrebno tak predlog zavrniti.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
posestno varstvo – kriteriji posesti – parkirna mesta
Iz tožbenih trditev tožnikov izhaja, da so bili oni tisti, ki so skozi daljši čas redno uporabljali parkirišče. Pri tem je bistveno, da ni bilo uveljavljeno motenje posesti na določenem parkirnem prostoru za določenega prebivalca P., temveč na celotnem parkirišču, ki ga sestavljajo posamezni parkirni prostori. Tožnike bi potemtakem lahko razumeli kot celoto, kot skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču. Takšna fizična oblast nad sporno nepremičnino je zagotovo zunanje vidna in trajna, nikoli pa ne bi mogla v celoti zadostiti kriterijema dostopnosti in izključnosti, kot ju tolmači sodišče prve stopnje. Normalno je namreč, da ljudje hodijo vsak dan v službo in po drugih dnevnih opravkih in če kot sredstvo prevoza uporabljajo avtomobil, potem bo parkirišče moralo biti določen čas prazno oziroma bodo prosta vsaj določena parkirna mesta v sklopu parkirišča. Čeprav torej obstaja verjetnost, da na teh parkirnih prostorih v tem času parkirajo tudi avtomobili ljudi, ki ne prebivajo na zgoraj omenjenih naslovih, to ne more pomeniti, da tožniki niso oziroma ne morejo biti posestniki tega parkirišča.
ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
odmera nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
V konkretnem primeru je odvetnica, prejela sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku, pregledala dokumentacijo, prisotna je bila tudi na naroku in se je opredelila do podanega mnenja izvedenca. Pritožnica ima zato prav, da ne gre za postopek, opisan v tar. št. 3101 ZOdvt.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
služnost - služnost hoje in vožnje – pariranje vozil – priposestvovanje – družbena lastnina
Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno – večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.
Kasneje uveljavljena določba ZTLR, je takšno sistemsko intencijo uzakonila s prepovedjo pridobivanja stvarnih služnosti na podlagi priposestvovanja le v tistih primerih, ko temeljna lastnina – družbena lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela s temi sredstvi v družbenopravnih osebah ni smela biti na noben način okrnjena. Med takšna nekdanja družbena sredstva pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogla spadati parcela, preko katere je bil zgolj možen dostop do stanovanjske hiše, in že na prvi pogled ni služil delu delavcev oziroma poslovanju družbenopravne osebe, temveč podobno kot v primerih funkcionalnih zemljišč le stavbam, ki so v lasti fizičnih oseb in na katerih so te imele pravico uporabe.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice.
Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca
Pravdno sodišče je v primeru, ko odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo, s pravnomočno obsodilno sodbo, odločeno v kazenskem postopku, vezano na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek o prispevku zavarovanke tožeče stranke k nastali škodi v višini 30 % materialnopravno pravilen.
poprava pomotnega vpisa – soglasje prizadetih oseb
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.