OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti skladen s konkretnim ustrojem življenja. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na enodnevni stik ob petkih in odločitev o stikih v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj ugotovi, kateri dan v tednu najbolj ustreza staršem in otroku za določitev enodnevnega stika med tednom.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.
Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom – odlog izvršbe – vezanost sodišča na pravno podlago – varovanje koristi otroka – izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Sodišče bi predlog za odlog moralo obravnavati po šestem odstavku 238.f člena ZIZ, ki se ne nanaša samo na izvršitev z neposredno izročitvijo, ampak tudi na izvršbo z izrekanjem denarnih kazni. V postopkih v zvezi z izvrševanjem odločb o otrokovih stikih gre za specifične postopke, v katerih je prvo vodilo varovanje koristi otroka, zato ozko, formalno tolmačenje ni v skladu z namenom zakona. Predlog za odlog bi zato sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0069974
ZIZ člen 23, 41a, 62, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 1, 2, 16, 16/2, 107. ZPP člen 436, 436/3.
predhodna odredba – bianco menica kot verodostojna listina
Bianco menica z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postane prava menica in kot taka verodostojna listina v smislu določb ZIZ, zato je tudi izvršba na podlagi bianco menice dovoljena.
Pritožbene (prej ugovorne) navedbe, da menica ni izpolnjena skladno z dolžnikovim pooblastilom, v postopku zavarovanja s predhodno odredbo niso pravno upoštevne. O njih bo sodišče prve stopnje odločalo, ko bo presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka.
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 258, 259, 260. ZPP člen 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – domneva umika tožbe – dolžnikov zakonec – zakonska domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, katera dejstva so odločilna za rešitev zadeve, izhajajoč iz dejanskega stanu zakonskih določb, ki opredeljujejo inštitut izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, tako v smeri objektivnega kot subjektivnega pogoja kot je že navedeno. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede ocene sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke tudi nasproti dolžniku E.Č., saj je povsem pravilno opredelilo to terjatev kot samostojno terjatev v odnosu do tega dolžnika kot pristopnika k dolgu glavnega dolžnika in glede na pogodbeni dogovor solidarnega zavezanca za izpolnitev obveznosti nasproti upniku. Glede na naravo pogodbenega razmerja med tožečo stranko in na drugi strani med dolžnikom, zastaviteljico in pristopniki k dolgu po pogodbi o kratkoročnem namenskem posojilu in zastavi nepremičnine št. ter sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ...z dne 3. 4. 2009 in ko iz zapisa v 10. členu citiranega notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, izhaja, da vsak pristopnik k dolgu glavnega dolžnika, med drugimi E.Č., odgovarja za obveznosti poleg dolžnika kot solidarni plačnik in to tako, da odgovarja posamično in za celotno obveznost dolžnika, je tako očitno, da gre za samostojno obveznost E.Č. nasproti upniku – tožeči stranki. Pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje tudi kaže, da je že zapadla. Glede na višino terjatve tožeče stranke pa je tudi sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje, da E.Č. s preostalim premoženjem ne bi mogel zagotoviti poplačila upnikove terjatve, ob dejstvu, da je s spornim sporazumom na toženko prenesel večji del svojih nepremičnin, protivrednost, ki naj bi jo po sporazumu prejel (premičnine, oprema stroji, gotovina) pa jo povsem nedefinirana. S tem je izkazano, da je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v škodo tožeče stranke, saj se je s tem njen premoženjski položaj poslabšal zaradi onemogočene možnosti izterjave terjatve nasproti E.Č. kot enemu od solidarnih dolžnikov. Tako je izpolnjen objektivni pogoj za uporabo navedenega materialnopravnega inštituta. Drugačno pritožbeno stališče tako na pravilnost izpodbijane odločitve iz tega vidika ne more imeti vpliva.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - pravočasna prijava terjatve
Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena ZOdvT in ne z uporabo splošnega 12. člena ZOdvT.
ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072320
ZGD člen 7, 32, 263, 263/2, 263/4, 515, 515/6. OZ člen 70, 116, 239, 239/1, 387.
zastopanje – ravnanje direktorja – veljavnost poslov s tretjimi osebami – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Le tožena stranka je tista, ki je odgovorna za izpolnitev pogodbe. Zatrjevanega nevestnega in nepoštenega ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče upoštevati kot spremenjenih okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in so povzročile nemožnost izpolnitve pogodbe, saj gre pri ravnanjih direktorja tožene stranke za ravnanja, ki zavezujejo toženo stranko neposredno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
V tožnikovem primeru, ko se je vzpenjal in sestopal po poledenelih in zasneženih betonskih ploščah, so podane takšne specifične okoliščine, ker je kljub običajni pazljivosti in uporabi službene obutve povečana nevarnost zdrsa in padca. Gre za nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Za razbremenitev te odgovornosti ne zadošča ugotovitev, da je bilo ravnanje tožnika kritičnega dne nepravilno, ker naj bi pri sestopu (ko je prišlo do nezgode) lahko izbral drugo, varnejšo pot.
Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja ravnanja, torej tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
Pri priznanju konkretne škode iz naslova izgubljenega dobička je bistvena ugotovitev, ali je bila toženki že ob sklenitvi pogodbe oziroma ob kršitvi pogodbe ta škoda znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, pri čemer je kriterij za ugotavljanje predvidljivosti obsega škode skrbnost dobrega strokovnjaka, torej poklicna oziroma profesionalna skrbnost.