postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca
Pravdno sodišče je v primeru, ko odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo, s pravnomočno obsodilno sodbo, odločeno v kazenskem postopku, vezano na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek o prispevku zavarovanke tožeče stranke k nastali škodi v višini 30 % materialnopravno pravilen.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328. ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.
vrednost spornega predmeta – odmera stroškov – umik tožbe – opredelitev stranke – napačna označba stranke
Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena ZOdvT in ne z uporabo splošnega 12. člena ZOdvT.
sodba na podlagi pripoznave - napake volje - zmota
Sodba ne podlagi pripoznave se sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker naj bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Takšne zmote pa ne predstavlja morebitni nesporazum pri komunikaciji med toženo stranko in njenim pooblaščencem.
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu.
Ravnanja pogodbenih partnerjev tožene stranke sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je tožena stranka dolžna sama obvladovati.
Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.
Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072320
ZGD člen 7, 32, 263, 263/2, 263/4, 515, 515/6. OZ člen 70, 116, 239, 239/1, 387.
zastopanje – ravnanje direktorja – veljavnost poslov s tretjimi osebami – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Le tožena stranka je tista, ki je odgovorna za izpolnitev pogodbe. Zatrjevanega nevestnega in nepoštenega ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče upoštevati kot spremenjenih okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in so povzročile nemožnost izpolnitve pogodbe, saj gre pri ravnanjih direktorja tožene stranke za ravnanja, ki zavezujejo toženo stranko neposredno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
V tožnikovem primeru, ko se je vzpenjal in sestopal po poledenelih in zasneženih betonskih ploščah, so podane takšne specifične okoliščine, ker je kljub običajni pazljivosti in uporabi službene obutve povečana nevarnost zdrsa in padca. Gre za nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Za razbremenitev te odgovornosti ne zadošča ugotovitev, da je bilo ravnanje tožnika kritičnega dne nepravilno, ker naj bi pri sestopu (ko je prišlo do nezgode) lahko izbral drugo, varnejšo pot.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – hipoteka zavarovana z več nepremičninami
Novelirani ZZK-1 zahteva, da se hipoteka vpisuje pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, na katero se nanaša, pri hipoteki (izvedeni pravici) pa se vpiše zaznamba sklepa o izvršbi. Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina. Tudi v konkretnem primeru gre po podatkih spisa za eno hipoteko, ki je po sklepu o vpisu zavarovana z dvema nepremičninama in bo tudi vpisana pri obeh položajih, ki ju zadeva. Hkratna odločitev v 2. točki izreka o zaznambi sklepa o izvršbi pri hipoteki, se nanaša na zgoraj navedeni dovoljeni vpis izvedene pravice.
ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom – odlog izvršbe – vezanost sodišča na pravno podlago – varovanje koristi otroka – izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Sodišče bi predlog za odlog moralo obravnavati po šestem odstavku 238.f člena ZIZ, ki se ne nanaša samo na izvršitev z neposredno izročitvijo, ampak tudi na izvršbo z izrekanjem denarnih kazni. V postopkih v zvezi z izvrševanjem odločb o otrokovih stikih gre za specifične postopke, v katerih je prvo vodilo varovanje koristi otroka, zato ozko, formalno tolmačenje ni v skladu z namenom zakona. Predlog za odlog bi zato sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0069974
ZIZ člen 23, 41a, 62, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 1, 2, 16, 16/2, 107. ZPP člen 436, 436/3.
predhodna odredba – bianco menica kot verodostojna listina
Bianco menica z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postane prava menica in kot taka verodostojna listina v smislu določb ZIZ, zato je tudi izvršba na podlagi bianco menice dovoljena.
Pritožbene (prej ugovorne) navedbe, da menica ni izpolnjena skladno z dolžnikovim pooblastilom, v postopku zavarovanja s predhodno odredbo niso pravno upoštevne. O njih bo sodišče prve stopnje odločalo, ko bo presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka.