ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja ravnanja, torej tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
Pri priznanju konkretne škode iz naslova izgubljenega dobička je bistvena ugotovitev, ali je bila toženki že ob sklenitvi pogodbe oziroma ob kršitvi pogodbe ta škoda znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, pri čemer je kriterij za ugotavljanje predvidljivosti obsega škode skrbnost dobrega strokovnjaka, torej poklicna oziroma profesionalna skrbnost.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328. ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.
vrednost spornega predmeta – odmera stroškov – umik tožbe – opredelitev stranke – napačna označba stranke
Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje pravni osebi – nadomestna vročitev – sprememba sedeža – zloraba pravic
V skladu z načelom dobre vere in poštenja nasprotna stranka ne more pričakovati, da se bo vročitev opravila na registriranem, a dejansko nepravilnem naslovu nasprotnika, če sama ve za njegov pravi naslov. V takšnem primeru gre namreč za zlorabo pravic, kar mora sodišče po 11. členu ZPP preprečiti.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
sodba na podlagi pripoznave - napake volje - zmota
Sodba ne podlagi pripoznave se sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker naj bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Takšne zmote pa ne predstavlja morebitni nesporazum pri komunikaciji med toženo stranko in njenim pooblaščencem.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - pritožbena obravnava - vmesna sodba
Tožnik je brez zaščitnih sredstev (in ne da bi komu izmed prisotnih na gradbišču to povedal) želel dokončati delo na ostrešju, verjetno z namenom, da bi delo čim prej opravil (v korist delodajalca), vendar se dela ni lotil dovolj pazljivo in previdno. Glede na to, da mu je bilo delo poznano in da je bil iz izkušenj seznanjen z nevarnostmi dela na višini, bi moral uporabljati zaščitna sredstva, ki jih je imel na razpolago, pa jih ni. Zato je za nesrečo pri delu soodgovoren v višini 50 %.
Odvetnik, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko. Če tega ne stori in vloži vlogo pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
ZZK-1 člen 63, 63/1, 100a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba pravnega dejstva – nepravnomočnost in nedokončnost odločbe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi.
ZPP člen 41. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 18, 18/2, 9, 9/1, 9/2.
sodna taksa – nastanek taksne obveznosti – ugotovitev vrednosti za plačilo takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina.
zahtevek za izločitev iz zapuščine – pravočasnost uveljavljanja pravice
Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku.
Nasprotni udeleženec je skladno z določbo 125.c člena ZZK-1 vložil ugovor pisno, zato bi mu moralo prvostopenjsko sodišče vsa sodna pisanja vročati skladno z določbo 125.č člena ZZK-1 pisno.
neprava stvarna služnost – vpis spremembe služnostnega upravičenca – prenos neprave stvarne služnosti – razpolagalna sposobnost
V obravnavani zadevi gre za vpis spremembe služnostnega upravičenca pri že vknjiženi služnosti.
Nepravo stvarno služnost ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 226. členu, kjer je določeno, da se služnost, ki je po svoji naravi stvarna služnost, lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Drugih določil glede neprave stvarne služnosti SPZ ne vsebuje. Ob sklenitvi pogodbe o prenosu neprave stvarne služnosti se je notarka sicer sklicevala na komentar omenjenega 226. člena SPZ, za takšno obliko prenosljivosti neprave stvarne služnosti se je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča takšno stališče materialnopravno zmotno, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je za prenos potrebno sodelovanje lastnika obremenjene nepremičnine, ki edini lahko svojo nepremičnino obremeni na tak način. Zgolj pogodba o prenosu in zemljiškoknjižno dovolilo odsvojitelja ne zadoščata, saj slednji za obremenitev nepremičnine z nepravo stvarno služnostjo pridobitelja nima razpolagalne sposobnosti.
ZZK-1 člen 131. SPZ člen 107, 107/1, 107/2, 108, 109.
nastanek etažne lastnine – sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino – akt o oblikovanju etažne lastnine
Predlagateljica si zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele. Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - regres za letni dopust - dokazno breme - izvedensko mnenje
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati po zakonu, kolektivni pogodbi ter pogodbi o zaposlitvi, je na delodajalcu.