ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.
Izpolnitev z asignacijo ne pomeni nujno zmanjšanja čiste vrednosti premoženja asignanta (tožeče stranke), torej obstoja objektivnega elementa, predstavlja pa domnevo o obstoju subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 73, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - sklepčnost - regres za letni dopust - plača - prikrajšanje pri plači - odpravnina - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Glede na trditve tožnika v tožbi (da je bil od leta 1997 do konca leta 2004 zaposlen pri delodajalcu R.M. d.o.o., da mu ta družba regresa za letni dopust za leti 2003 in 2004 ni izplačala, da mu je izplačala prenizko plačo, da je bila tožena stranka, ki je bila v sodnem registru vpisana kot ustanoviteljica in zakonita zastopnica te družbe, aktivna družbenica, da je bila družba R.M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod) je tožba v zvezi z zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust in razlike v plači za leti 2006 in 2007 sklepčna. Sklepčna pa ni v delu, v katerem je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal drug delodajalec, k kateremu je bil prevzet od družbe R.M. d.o.o. Ker v tem delu tožba ni sklepčna, sodišče prve stopnje v zvezi z odpravnino ne bi smelo izdati zamudne sodbe.
Tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja pri plači kot odškodnine zaradi diskriminacije (ki naj bi bila v tem, da so pravniki v drugih organizacijskih enotah po Sloveniji prejemali višje plače, tožnica pa je, ker je bila zaposlena v pokrajini z najvišjo stopnjo brezposelnosti, prejemala nižjo plačo) ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala, da tožnice ni diskriminirala.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
Prvo tožena stranka se odškodninske odgovornosti za neizpolnitev pogodbe v predmetni zadevi ni razbremenila, saj ni dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, katerim se ni mogla izogniti. Škodljivim posledicam prenapetostnega sunka bi se namreč s hrambo arhiva ali kopiranjem varnostnih kopij na drugo lokacijo, kot se nahajajo izvirni podatki, lahko izognila.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/6, 112, 112/8.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - očitna pomota
Tožnica (po pooblaščencu) je tožbo, ki je bila sicer naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s priporočeno pošiljko poslala na naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožene stranke). Tožena stranka je nato tožbo posredovala Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, na sodišče je tožba prispela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Takšna tožba se zavrže, saj ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo poslala na napačen naslov (na naslov nepristojnega sodišča).
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
vrnitev v prejšnje stanje - tožba - vročanje - vročanje pravni osebi - stroški postopka - potrebni stroški
Tožena stranka je pravna oseba, ki mora organizirati svoje delo, tako da ne prihaja do napak. Sklicevanje na napake, do katere je prišlo ob sprejemu tožbe, niso pravno upošteven razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - invalid III. kategorije
Delovno mesto, na katerem je tožnik delal, je bilo zanj kot za invalida III. kategorije invalidnosti ustrezno. Ker dela na tem delovnem mestu kljub temu ni opravljal tako, kot bi bilo treba, mu je tožena stranka utemeljeno podala več pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti in kasneje tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069492
ZASP člen 5, 170.
trditveno breme - avtorska pravica - dela uporabne umetnosti - dokazni standard verjetnosti - sedežne garniture
Okoliščina, da je zahtevana raven individualnosti pri delih uporabne umetnosti višja, izhaja iz same narave del oziroma predmetov, pri tem pa ne gre za strožji pravni test po 5. členu ZASP, ki bi morebiti veljal za dela uporabne umetnosti. Čim manjši je manevrski prostor možne ustvarjalnosti, tem več ustvarjalnosti je treba za doseg kriterijev avtorskega dela iz 5. člena ZASP.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069988
ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo - priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov
Da bi sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo k konkretiziranju navedb (ki jih je ocenilo za preveč pavšalne) in posledično s tem, ko predlagane priče ni zaslišalo, zagrešilo kakršnokoli postopkovno nepravilnost, iz pritožbe ne izhaja. Kršitev načela materialnoprocesnega vodstva in načela kontradiktornosti postopka pomeni relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Na take kršitve pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na ugovor strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.
ugovor aktivne legitimacije - pobot terjatve – pogoji za pobot
Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj