Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068597
ZVCP-1 člen 30. OZ člen 6, 6/1, 171. ZDP člen 16.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – montažni most – prometna signalizacija – kolesar – padec kolesarja – dolžna skrbnost oškodovanca – stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za posvet s stranko
Toženka je dolžni skrbnosti zadostila s postavitvijo (vse) ustrezne prometne signalizacije, katera je opozarjala na večjo previdnost vožnje čez montažni most z vidnimi režami med mostnimi ploščami. Pretirana je zahteva, da bi morala toženka, ker naj le tako ne bi prišlo do zagozditve kolesa v režo, prepovedati promet za kolesarje. Izkustveno je poznano, da ob počasni vožnji, torej vožnji z minimalno hitrostjo, reža med ploščami ne bi pomenila bistvene ovire, saj bi povprečno skrben in izkušen kolesar ob majhni hitrosti, v kolikor bi zapeljal v režo, kolo obvladal.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
zaznamba izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1.
Če je sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta vpisa dovoljena, kasneje zaradi ugovorov podanih v izvršilnem postopku razveljavljen ali če pride do umika izvršilnega sredstva, je v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
omejitev izvršbe – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – denarna socialna pomoč
Na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po 101. členu ZIZ ter na zakonske omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja.
uveljavitev predkupne pravice – obvestilo solastnikov o prodaji
V primeru, če se premoženje dolžnika prodaja na podlagi zbiranja ponudb, stečajni upravitelj ni dolžan o prodaji obveščati predkupnih upravičencev, mora pa v skladu z 2. točko 3. odstavka 347. člena ZFPPIPP predkupnim upravičencem poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, s pozivom, da mu v 15 dneh po prejemu vrnejo podpisan izvod pogodbe in plačajo celotno kupnino v skladu s pogodbo. Ker v konkretnem primeru sploh ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, pritožbeni očitek, da solastnika o prodaji nista bila obveščena, ni utemeljen.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065271
OZ člen 131, 171, 179.
povzročitev škode – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Pravdno sodišče, ki v odškodninski zadevi obravnava isti historični dogodek kot kazensko sodišče, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na kazensko obsodilno sodbo, dolžno pa je presojati toženčev ugovor deljene odgovornosti.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069474
ZPP člen 274. ZOR člen 372, 372/2.
pogodba o prodaji na kredit – neposredno izvršljiv notarski zapis – dajatveni zahtevek - pravni interes – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, saj ima glede postavljenega tožbenega zahtevka že izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga izvršbo.
Tožeča stranka v postopku niti ni zatrjevala, da je odstopila od pogodbe zaradi njene neizpolnitve. Trdila je le, da je tožena stranka v letu 2001 prenehala s plačevanjem obrokov leasinga, tako da ni plačala trinajstih zadnjih obrokov, zaradi česar jo je z opominom z dne 11. 11. 2001 pozvala, da plača še zadnje neplačane obroke. Glede na navedeno gre pri zahtevku tožeče stranke, ki vtožuje še zadnjih trinajst neplačanih leasing obrokov, za izpolnitveni zahtevek po navedeni pogodbi in ne za kondikcijski zahtevek zaradi odstopa od pogodbe.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo - sklepčnost
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, vendar tožeči stranki ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih.