URS člen 22, 23, 125, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa – uporaba pravilnika
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
ZZK-1 člen 14, 19, 21, 146, 146/1, 146/1-3. SPZ člen 213.
stvarna služnost – vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo
Vsebina vpisa stvarne služnosti mora vsebovati tudi natančen opis ravnanj, ki jih izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču oziroma ravnanj, ki se jih mora vzdržati lastnik služečega zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065269
OZ člen 376. ZVGLD člen 68, 71, 72, 73, 75. ZPP člen 253, 253/1.
po divjadi povzročena škoda na kmetijskih površinah – odgovornost lovske organizacije – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – zamuda z izpolnitvijo obveznosti – tek zakonskih zamudnih obresti
Po divjadi povzročeno škodo na kmetijskih površinah je lovska organizacija dolžna povrniti v celoti in ne zgolj škode, ki presega normalne meje. Lovska organizacija se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da oškodovanec ni storil vsega, da bi škodo odvrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
izvršba na denarno terjatev – sklep o rubežu – rubež terjatve
Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.
posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.
uveljavitev predkupne pravice – obvestilo solastnikov o prodaji
V primeru, če se premoženje dolžnika prodaja na podlagi zbiranja ponudb, stečajni upravitelj ni dolžan o prodaji obveščati predkupnih upravičencev, mora pa v skladu z 2. točko 3. odstavka 347. člena ZFPPIPP predkupnim upravičencem poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, s pozivom, da mu v 15 dneh po prejemu vrnejo podpisan izvod pogodbe in plačajo celotno kupnino v skladu s pogodbo. Ker v konkretnem primeru sploh ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, pritožbeni očitek, da solastnika o prodaji nista bila obveščena, ni utemeljen.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
ZIZ člen 62. ZPP člen 22, 22/1, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1, 69.
stvarna in krajevna pristojnost – nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku določilo stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje za sojenje v pravdnem postopku, in sicer v sklepu, zoper katerega tožena stranka ni vložila pritožbe. Zato je že iz tega razloga sedaj, ko ugovarja stvarni in krajevni pristojnosti šele po pravnomočnosti tega sklepa, tj. v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, z ugovorom prepozna.
omejitev izvršbe – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – denarna socialna pomoč
Na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po 101. členu ZIZ ter na zakonske omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja.