ZFPPIPP člen 121, 122, 122/3, 123, 123/2. ZPP člen 87, 87/3, 105.
prijava terjatve – nepopolna prijava – podpis zastopnika oziroma pooblaščenca – vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti – objava sklepa na spletnih straneh AJPES-a
Stranki je bilo z objavo sklepa na spletnih straneh AJPES-a omogočeno, da se z njim seznani. Zato niso utemeljena pričakovanja pritožnika, da se mu sklep vroči po pošti.
Prijava terjatve brez navedbe imena in funkcije podpisnika je nepopolna.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 180, 180/1, 451, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – nepopolna tožba – pravočasnost vloge, vezane na rok – napačna opravilna številka
Res je, da je tožeča stranka na vlogi navedla napačno opravilno številko zadeve, zato je morebiti v tej posledici vloga na vpisnik gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani prispela šele 9. 8. 2011, vendar zaradi tega tožeči stranki ni mogoče očitati, da je vlogo poslala nepristojnemu sodišču. Napačna navedba opravilne številke zadeve ob dejstvu, da je iz ostalih podatkov vloge (to je navedbe strank, predmeta spora, višine tožbenega zahtevka) identifikacija spora mogoča, za presojo vprašanja pravočasnosti vložitve vloge ni bistvenega pomena.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi menice – domneva o obstoju nevarnosti – vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi
Od vsebine ugovora zoper sklep o izvršbi je odvisno, ali je potrebno dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor. Navedeno ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica, ker ni pravilno izpolnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063398
ZPSPP člen 16, 17.
najem poslovnega prostora – odškodninska odgovornost najemodajalca – škoda zaradi nezmožnosti uporabe najetega prostora – primeren rok za izvedbo popravila
Najemodajalec lahko pride v zamudo pri izvršitvi popravila v razmerju do najemnika le, če mu je ta prej dal primeren rok za izvršitev popravila.
Predmet pravde v obravnavani zadevi je zahtevek najemodajalca (fizična oseba) na plačilo zapadlih, a neplačanih najemnin za poslovni prostor (lokal z vrtom) zoper najemnika (pravna oseba). Iz podatkov AJPES-a ne izhaja, da je (oziroma da je bila) tožeča stranka v Poslovnem registru Slovenije vpisana kot podjetnik. Tožeča stranka dolgovanega zneska zato ne vtožuje na podlagi poslovnega razmerja kot samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar obravnavanega spora ni mogoče opredeliti kot gospodarski spor.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064602
ZPP člen 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/3-2. SPZ člen 128, 128/1. ZZK-1 člen 5. ZIZ člen 87, 87/1, 256, 256/2.
predhodne odredbe – prekinitev postopka – prepoved opravljanja pravdnih dejanj – ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – zastavna pravica na nepremičnini – vknjižba zastavne pravice – predznamba – opravičba predznambe – vpliv začetka stečajnega postopka na začete postopke izvršbe in zavarovanja
Za odločitev o tem, ali se postopek zavarovanja zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekine ali ustavi, je pravno odločilno, ali je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 118/1, 125, 125/4. OZ člen 86, 88, 88/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ničnost - delna ničnost - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Določilo o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše za opravljanje istega dela, kot ga je opravljal pri delodajalcu po predhodni pogodbi o zaposlitvi, je nično. Zaradi ničnosti takšnega določila pa ni nična celotna (nova) pogodba o zaposlitvi.
odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas – sporazumna omejitev odpovednih razlogov
Vsaka stranka ima v načelu pravico odpovedati pravno razmerje ves čas njegovega trajanja, razen če začasno ne obstajajo okoliščine, ki zadržujejo odpoved. Druga stranka razmerja lahko odpoved razmerja samo sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Pravdni stranki sta se v 15. členu pogodbe izrecno dogovorili, da lahko od pogodbe sklenjene za nedoločen čas odstopita, če nastopijo objektivne okoliščine, ki onemogočajo uresničevanje te pogodbe ali, če pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank. Z navedenim pogodbenim določilo sta pravdni stranki torej odstop od pogodbe uredili tako, da sta enostransko odpoved pogodbe omejili.
Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. S tem, ko se začne postopek postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, se začne tudi postopek osebnega stečaja nad njim kot samostojnim podjetnikom.
obvestilo zapuščinskega sodišča zemljiški knjigi – vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na predlog, v tem primeru obvestilo zapuščinskega sodišča, zato večjih deležev samo ne more vpisati. Dediči bodo morali pri zapuščinskem sodišču doseči, da predloži obvestilo še o vpisu preostalih solastniških deležev.
škoda zaradi izliva vode - odškodnina - regresni zahtevek zavarovalnice – stvarne napake na delu vodoinštalaterja
Skrite napake, ki se odkrijejo po preteku dveh let od prevzema opravljenega posla, je šteti za neobičajne oz. izjemne. Okoliščina, da je nezatesnjena spojka določeno časovno obdobje tesnila, je tej napaki podelila samo lastnost „skritosti“, ne pa tudi verjetne izjemnosti.
ZFPPIPP člen 11, 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 384, 384/3, 384/3-3. ZPPSL člen 100, 100/1. ZPP člen 285.
ugotavljanje insolventnosti
Kot vsako drugo dejstvo je mogoče tudi z drugimi trditvami izkazati obstoj procesne predpostavke insolventnosti. Stečajni razlog je mogoče izkazati z dvema izpodbojnima domnevama ali z drugimi navedbami in dokazi. Predlagatelj pri izkazovanju insolventnosti dolžnika tako ni omejen zgolj na izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Domneve služijo lažjemu in hitrejšemu dokazovanju obstoja insolventnosti, dopuščeno pa je ugotavljanje insolventnosti tudi na drug način.
Nedvomno zelo slabo zdravstveno stanje dolžnika, kar uveljavlja dolžnik v predlogu za odlog izvršbe, lahko predstavlja posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za odlog izvršbe, vendar le v primeru, ko bi mogle biti zdravstvene težave dolžnika odpravljene v času, za katerega je mogoče izvršbo odložiti (v času treh mesecev).
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88. ZIZ člen 170, 170/1, 244, 250, 253.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu ZIZ dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka).
vodstvo glavne obravnave – sklep o prekinitvi postopka – pritožba zoper sklep – pravica do (posebne) pritožbe
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženke za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva (nanaša se na priprave oziroma vodstvo obravnave). Zoper sklep procesnega vodstva pa med pripravami za glavno obravnavo ni pritožbe, oziroma ni posebne pritožbe.
ZPP člen 116, 277, 277/2, 318. ZDR člen 42, 92, 92/1, 131, 204, 204/3.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok - odškodnina za čas odpovednega roka - plača - regres za letni dopust
Ker tožnik v prekluzivnem roku, to je v 30 dneh od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni uveljavljal sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pred potekom minimalnega odpovednega roka niti ni sklenil pisnega dogovora z delodajalcem o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, ne more v drugem sodnem postopku zahtevati plačila odškodnine za čas "izgubljenega" odpovednega roka.
vrste vpisov v zemljiško knjigo – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – izvirna pridobitev lastninske pravice
Ker v obravnavani zadevi predlagateljica s tožbo ne uveljavlja ugotovitve obstoja stvarne pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, je v dejanskem in (materialno)pravnem pogledu pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki se po 79. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Stališče, da se zaznamba spora lahko opravi za vsako tožbo, s katero se uveljavlja katerakoli stvarna pravica iz 2. člena SPZ, je napačno.
odločanje o pogojih za vpis – načelo formalnosti – vknjižba lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – zastopanje po pooblaščencu – obvezno elektronsko vlaganje
Osebi, proti katerima je bil na podlagi sodbe predlagan vpis, nista vpisani kot imetnika lastninske pravice na tej parceli. Upoštevaje navedeno in določbo prvega odstavka 150. člena ZZK-1, po kateri je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, predlog ni bil utemeljen.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi. Ni mu treba čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.
komisijska pogodba – veljavnost sprememb pogodbe – oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe – pomen oblike za stranke pogodbe
Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična le, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika, pri čemer je potrebno ta pogoj ocenjevati glede na pomen, ki ga ima tak dogovor za stranki.