Na podlagi določbe 2. točke četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 je zaznamba spora ovira za vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Da bi torej lahko sodišče izvedlo vpis na podlagi predlagane listine, bi morala biti najprej izbrisana zaznamba spora. Način izbrisa urejata 84. in 85. člen ZZK-1.
ZOR člen 124, 132, 629. OZ člen 376. ZPP člen 154.
dokazovanje – obličnost – listinski dokaz – trditveno in dokazno breme – sklepčnost – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Obličnost (pisnost) olajšuje dokazovanje. V skladu s tem pravilom stranka, ki z obličnimi oz. materialnimi dokazi ne razpolaga, praviloma ne more biti v procesno boljšem položaju, kot če bi. Pomanjkanje materialnih dokazov stranko bistveno bolj obremeni tudi na sami trditveni ravni, kjer je potreben mnogo večji trud in vložek, da se zagotovi popolnost in sklepčnost dejanske podlage.
spor majhne vrednosti – postopek iz izvršbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvedba naroka – odločanje na podlagi pisnih dokazov
Sodišče izda sodbo brez razpisa naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno, sodišče pa po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala. Zaradi vsega navedenega po oceni pritožbenega sodišča predloženi pisni dokazi v predmetni zadevi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju, pač pa bo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
Četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo.
Četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo.
(Ne)upravičeno zavračanje plačila terjatve ni takšno ravnanje, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, zato te navedbe v nobenem primeru ne morejo pomeniti izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti uveljavitve terjatve.
Tudi v primeru, da so resnične trditve tožnice, da toženka ni želela narediti primopredaje in tožnici ni potrjevala začasnih situacij, te ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih lahko pripisali aktivnemu ravnanju toženke za onemogočanje oziroma preprečitev poplačila terjatve tožnice.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 233, 233/1, 233/1-3, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/2, 22.
nagrada upravitelja – plačila iz proračuna sodišča – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – višina pavšalnega zneska
Ker Pravilnik določa kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, v pavšalni višini 473,50 EUR, je sodišče prve stopnje višji zahtevek upravitelja pravilno zavrnilo.
Dejstvo, da je toženec svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, je namreč lahko le predpostavka domnevne baze, ki utemeljuje izpodbijano domnevo, nima pa pomena neizpodbitnega dokaza o obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti.
Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je tožnica ob plačilu navedla, da plačuje odškodnino. Ker je tožnica v postopku navedla, da druge škode, ki bi jo tožnica tožencu lahko oziroma morala plačati, ni bilo, toženec pa tej trditvi ni ugovarjal, je takšna navedba namena nakazila s strani tožnice dovolj določna in konkretna, da je mogoče šteti, da je tožnica z njo delno poravnala ravno obveznost, izterjevano v navedenem izvršilnem postopku Ig 242/2006.
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka, kar bi bilo v nasprotju s 155. členom Ustave RS.
Končni obračun ni dovolj trden dokaz o izvršenih plačilih. V delu, v katerem je tožeča stranka kot upnik potrdila postavko končnega obračuna „že plačano“, ima le pravno naravo pobotnice.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom – skrbnost in odgovornost – odločanje družbenikov – družbeniška tožba – uveljavljanje zahtevkov družbe proti poslovodjem
Zakonodajalec je določil, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in prevzame tudi odgovornost za posledice javnega razkritja teh nesoglasij v postopkih na sodišču (kar ne bo moglo biti brez posledic na odnose znotraj družbe) in sprejema odločitve o uveljavljanju tožbenih zahtevkov proti družbenikom ali poslovodji, če sporov na skupščini ne bi bilo mogoče razrešiti. Namen določbe 8. alineje 505. člena ZGD-1 je preprečiti, da bi se družba spustila v odškodninske spore s poslovodji ali posameznimi družbeniki brez volje družbenikov.
Zatrjevalo se je, da je podlaga, ker do naklonitve ni prišlo, odpadla, toženci kot dediči so obogateni, tožnica pa prikrajšana. Toda trditvena podlaga o delu in pomoči tožnice v korist zapustnice, ki je bila s tem obogatena, in je bila opravljena zato, ker je zapustnica obljubljala naklonitev premoženja, do česar pa ni prišlo, omogoča pravni sklep, da je s tem odpadla podlaga (medsebojni dogovor obeh strank), na podlagi katere je tožnica opravljala določene storitve, tak zahtevek je oprt na materialnopravno pravilo o neupravičeni pridobitvi iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
vpis prepovedi iz odločbe okoljskega inšpektorata v zemljiško knjigo
Prepovedi, ki jih je sodišče prve stopnje vpisalo v zemljiško knjigo so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena ZGO-1 (drugi odstavek 158. člena ZGO-1) in tako so tudi sestavni del odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je podlaga za predlagani vpis – zaznambo.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga, ne sme se spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, v konkretnem primeru se prvostopenjsko sodišče pravilno ni ukvarjalo z ugovornimi navedbami, s katerimi je nasprotna udeleženka izpodbijala sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za vpis.
Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko.
Pritožbena navedba, da je obravnavana nepremičnina jasno in nedvoumno izražena v darilni in izročilni pogodbi ter izjavi o soglasju z njo z dne 11.2.1985, ne drži. V navedeni listini, ki je podlaga za glavni vpis, so navedeni le zemljiškoknjižni vložki v katastrskih občinah in nekatere posamezne parcele, med katerimi pa ni obravnavane parcele. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, obravnavana nepremičnina ni označena, tako kot določa zakon, to je s podatki, kot je označena v zemljiški knjigi, in ker zemljiškoknjižno sodišče postopa formalno, saj mora pri odločanju o vpisu presoditi vse formalnopravne elemente obstoja pravnega temelja in preveriti ali se podatki v listini, ki označujejo nepremičnino, ujemajo s podatki s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, formalnim pogojem za dovolitev vpisa ni bilo zadoščeno, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ni nezakonit, četudi ga je sodišče prve stopnje izdalo, preden je potekel tridnevni rok, ki ga je dalo na voljo tožniku, da dopolni predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem je treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo odločiti v roku 3 dni (po tem, ko je prejelo sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila prvotna odločitev razveljavljena), da je tožnika na dopolnitev pozivalo po nepotrebnem in da ga je pozivalo s sklepom procesnega vodstva, na katerega ni bilo vezano.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Ker tožeča stranka toženki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju, saj ji po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (za čas pripravništva) in po opravljenem strokovnem izpitu ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajal obstoj delovnega razmerja tudi za naprej, tožeča stranka ne more uspešno terjati vračila kadrovske štipendije in stroškov učenja tujega jezika (češ da se je toženka zaposlila pri drugem delodajalcu).