redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Četudi tožnik ni bil tako vinjen, da dela ne bi mogel opravljati (ampak je delo opravil, tako kot mu je bilo naročeno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi vinjenosti na delovnem mestu) zakonita.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Ker tožeča stranka toženki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju, saj ji po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (za čas pripravništva) in po opravljenem strokovnem izpitu ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajal obstoj delovnega razmerja tudi za naprej, tožeča stranka ne more uspešno terjati vračila kadrovske štipendije in stroškov učenja tujega jezika (češ da se je toženka zaposlila pri drugem delodajalcu).
Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu Ustave RS je za odškodninsko odgovornost države bistvene ugotovitve ali gre za protipravno ravnanje njenega organa ali oseb in ali obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo. Prvo predpostavko določa že sama ustavna določba, druga pa je nujni element civilnega odškodninskega delikta.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sestopanje s tovornega vozila sicer ni nevarna dejavnost, pa tudi običajne stopnice na tovornih vozilih niso nevarna stvar. Lahko pa takšne postanejo v posebnih okoliščinah, kot so bile tudi v konkretni zadevi, ko je tožnik sestopal po gladkih kovinskih stopnicah z višine 1,7 metra. Stopnice so bile postavljene pravokotno na kabino tovornjaka, bile so spolzke zaradi razlitih tekočin oz. madežev, ki niso bili vidni s prostim očesom. Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po takšnih stopnicah, je objektivno odgovorna tožena stranka.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 143, 143/1.
subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tako razlog kot storilca ugotovila bistveno pred prejemom pisnega zagovora tožnice in sicer že tedaj, ko je tožnico obvestila o začetku postopka izredne odpovedi ter ji posredovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor oz. ko je zoper tožnico (in njenega pooblaščenca) vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 143. člena KZ-1. Pisna obdolžitev ima vsebinsko povsem enake očitke glede storitve hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki navedenega kaznivega dejanja, kot jih je kasneje vsebovala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Isto pa velja za kazensko ovadbo. Glede na navedeno rok za podajo odpovedi ni začel teči šele s podajo zagovora (prejemom pisnega zagovora), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prepozna in zato nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Ravnanje tožnika, ki se je v času bolniškega staleža udeležil obravnave pred delovnim sodiščem (v sporu, v katerem se je presojala zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožnik ni kršil navodil osebnega zdravnika ali specialista. V bolniškem staležu je bil zaradi psihičnih težav, zaradi narave teh težav pa ni bila priporočljiva popolna izolacija, ampak je bilo pomembno, da se je tožnik aktivno vključeval v življenje.
Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, nezakonita, je tožnik upravičen do vtoževane pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi.
presoja preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stroški oddiha – začasna odredba – stvarna nepristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o pritožbi zoper začasno odredbo
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč je potrebna ocena potreb mld. upravičenk in vseh potrebnih stroškov preživljanja.
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti se namreč upoštevajo vsi redni dohodki staršev, torej tudi toženčeva dodatna plača.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 258, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil razporejen na delovno mesto inšpektorja, za kar se zahteva posebna skrbnost pri delu, upoštevanje moralnih načel v službi ter poseben občutek za kršitve in tveganja, ki so povezana z manipuliranjem z blagom velike vrednosti. Glede na naravo in težo kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja (zaradi tožnikovega ravnanja je bilo 689.800 kosov cigaret nezakonito odstranjenih izpod carinskega nadzora in lansiranih na carinsko območje Evropske skupnosti) je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057850
ZPP člen 156. ZASP-B člen 26.
pravdni stroški – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice
Toženčev pristop na narok, ki je bil istega dne preklican, je bil pogojevan z ravnanjem sodišča in ne tožeče stranke. Takšno ravnanje sodišča je treba šteti za „naključje, ki se je primerilo toženi stranki“. Stroške omenjenega pristopa na narok bi bil zato dolžan kriti toženec sam.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
ZPP člen 277, 318. ZMZPP člen 29, 48, 57. ZDR člen 3, 11. OZ člen 190.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - neupravičena obogatitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženec (delavec) je delo običajno opravljal v Republiki Sloveniji, tako da se za presojo tožbenega zahtevka tožnika (delodajalca s sedežem v tujini) v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki ji je sklenil s tožencem, uporabi slovensko pravo.
božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Ker stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj.
plača - prikrajšanje pri plači - direktor - mandat - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je s pripojitvijo družbe, v kateri je opravljal funkcijo v.d. direktorja, prenehal mandat. Po tem pri toženi stranki, h kateri je bila ta družba pripojena, te funkcije ni več opravljal. Zgolj zaradi tega pa njegova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije v.d. direktorja, ni prenehala veljati. Vse dokler je ta pogodba o zaposlitvi še veljala, je tožnik upravičen do v njej dogovorjene plače.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.