ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 143, 143/1.
subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tako razlog kot storilca ugotovila bistveno pred prejemom pisnega zagovora tožnice in sicer že tedaj, ko je tožnico obvestila o začetku postopka izredne odpovedi ter ji posredovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor oz. ko je zoper tožnico (in njenega pooblaščenca) vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 143. člena KZ-1. Pisna obdolžitev ima vsebinsko povsem enake očitke glede storitve hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki navedenega kaznivega dejanja, kot jih je kasneje vsebovala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Isto pa velja za kazensko ovadbo. Glede na navedeno rok za podajo odpovedi ni začel teči šele s podajo zagovora (prejemom pisnega zagovora), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prepozna in zato nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Četudi tožnik ni bil tako vinjen, da dela ne bi mogel opravljati (ampak je delo opravil, tako kot mu je bilo naročeno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi vinjenosti na delovnem mestu) zakonita.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ni nezakonit, četudi ga je sodišče prve stopnje izdalo, preden je potekel tridnevni rok, ki ga je dalo na voljo tožniku, da dopolni predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem je treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo odločiti v roku 3 dni (po tem, ko je prejelo sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila prvotna odločitev razveljavljena), da je tožnika na dopolnitev pozivalo po nepotrebnem in da ga je pozivalo s sklepom procesnega vodstva, na katerega ni bilo vezano.
Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu Ustave RS je za odškodninsko odgovornost države bistvene ugotovitve ali gre za protipravno ravnanje njenega organa ali oseb in ali obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo. Prvo predpostavko določa že sama ustavna določba, druga pa je nujni element civilnega odškodninskega delikta.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Ker tožeča stranka toženki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju, saj ji po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (za čas pripravništva) in po opravljenem strokovnem izpitu ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajal obstoj delovnega razmerja tudi za naprej, tožeča stranka ne more uspešno terjati vračila kadrovske štipendije in stroškov učenja tujega jezika (češ da se je toženka zaposlila pri drugem delodajalcu).
Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija oz. zmanjšanje števila svetovalcev uprave potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave prenehala, torej ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057850
ZPP člen 156. ZASP-B člen 26.
pravdni stroški – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice
Toženčev pristop na narok, ki je bil istega dne preklican, je bil pogojevan z ravnanjem sodišča in ne tožeče stranke. Takšno ravnanje sodišča je treba šteti za „naključje, ki se je primerilo toženi stranki“. Stroške omenjenega pristopa na narok bi bil zato dolžan kriti toženec sam.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - zagovor - čas za pripravo obrambe
Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstvo, da je imel tožnik za pripravo na zagovor le dva delovna dneva, glede na to, da se je zagovora udeležil in podal zagovor (na katerem ni navajal, da je imel premalo časa za pripravo obrambe), ne predstavlja kršitve v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
plača - prikrajšanje pri plači - direktor - mandat - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je s pripojitvijo družbe, v kateri je opravljal funkcijo v.d. direktorja, prenehal mandat. Po tem pri toženi stranki, h kateri je bila ta družba pripojena, te funkcije ni več opravljal. Zgolj zaradi tega pa njegova pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije v.d. direktorja, ni prenehala veljati. Vse dokler je ta pogodba o zaposlitvi še veljala, je tožnik upravičen do v njej dogovorjene plače.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
Ker takoj, ko je bilo to mogoče, drugo tožena stranka kršitve določbe 1. in 2. odstavka 214. člena ZPP ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj je ne bi mogla brez svoje krivde prej navesti, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Sklepčnost tožbe se ne presoja po dokazih pač pa mora pravna posledica, ki jo želi tožeča stranka doseči z uveljavljanim zahtevkom, izhajati iz trditev o relevantnih dejstvih.