odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Verjeti je tožniku, da izrečena žaljivka v kulturi naroda, iz katerega tožnik izhaja ter v okoliščinah, v katerih je bila izrečena, predstavlja za tožnika ponižanje in čustveno prizadetost. Četudi prizadetost ni mogla biti niti intenzivna niti dolgotrajna, je upravičen do odškodnine, ki seveda ne more biti visoka. Zahtevana odškodnina 200,00 EUR (0,20 povprečne plače v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje), predstavlja po presoji pritožbenega sodišča primerno denarno odškodnino.
ZDR člen 72, 75, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 980, 90/3. ZGD-1 člen 255.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - član uprave - odpoklic - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - zagovor
Tožena stranka je v dopisu tožniku posredovala ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. V dopisu je navedla, da je tožniku kot članu uprave prenehal mandat, da mu ponuja zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, in da naj se o ponudbi odloči v roku 15 dni od prejema, saj mu bo v nasprotnem primeru delovno razmerje (upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi) z iztekom 15-dnevnega roka prenehalo. S tem dopisom je tožena stranka izrazila voljo, da tožniku redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker mu je mandat člana uprave prenehal) oziroma da mu poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
upravljanje stečajne mase – soglasje k poslom upravljanja – sklenitev sodne poravnave – nedopustnost predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave – zavrženje predloga za izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave
Rezultat sodne poravnave v zadevah, glede katerih je dalo sodišče soglasje, je umik dveh tožb stečajnega dolžnika zoper upnico zaradi plačila denarne terjatve in umik upničine prijavljene navadne denarne terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Pravilno je stališče pritožnika, da je upravitelj zavezan k unovčevanju stečajne mase, kamor sodi tudi sodno uveljavljanje terjatev. Če upravitelj tožbo, ki jo je po zakonu upravičen vložiti v imenu stečajnega dolžnika, iz kateregakoli razloga umakne, te izjave ni mogoče opredeliti kot upravljanja premoženja v smislu, ki ga določa zakon. Za umik tožbe niti za sklenitev sodne poravnave, upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča (razen če se poravnava nanaša na oddajanje prostorov v najem ali na nalaganje denarnega dobroimetja). S tem pa, če ne gre za posle upravljanja s stečajno maso, tudi nima podlage za to, da od sodišča zahteva izdajo soglasja k svojim odločitvam o tem, na kakšen način bo uresničeval premoženjske pravice stečajnega dolžnika. Še manj pa da od sodišča zahteva, da s svojo odločitvijo kakorkoli vpliva na učinek izjave upnika o umiku prijave terjatve v stečajnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija oz. zmanjšanje števila svetovalcev uprave potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave prenehala, torej ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega poslovnega razloga.
Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, nezakonita, je tožnik upravičen do vtoževane pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi.
ZPP člen 277, 318. ZMZPP člen 29, 48, 57. ZDR člen 3, 11. OZ člen 190.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - neupravičena obogatitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženec (delavec) je delo običajno opravljal v Republiki Sloveniji, tako da se za presojo tožbenega zahtevka tožnika (delodajalca s sedežem v tujini) v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki ji je sklenil s tožencem, uporabi slovensko pravo.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Ker stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.
Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 2, 2/1. ZDen člen 1, 3, 3-20, 5, 52, 54, 54/1, 54/1-1, 56, 56/1, 72. ZIKS člen 145, 145.a, 145.č. ZNP člen 17. ZPP člen 1, 2.
O vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi odloka AVNOJ, se skladno z določbo 20. točke 3. člena v zvezi s 1. členom ZDen odloča v denacionalizacijskem postopku. Za odločanje o denacionalizaciji premoženja, kakršno je bilo podržavljeno v konkretnem primeru, je v 1. točki prvega odstavka 54. člena ZDen predpisana pristojnost upravne enote.
V obravnavanem primeru odpovedi, ki jo je vložil najemnik, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 4. odstavka 29. člena ZPSPP. S tem je zagotovilo vročitev izjave najemnika o odpovedi najemnih pogodb najemodajalcu, kar je tudi namen te določbe zakona.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 258, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil razporejen na delovno mesto inšpektorja, za kar se zahteva posebna skrbnost pri delu, upoštevanje moralnih načel v službi ter poseben občutek za kršitve in tveganja, ki so povezana z manipuliranjem z blagom velike vrednosti. Glede na naravo in težo kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja (zaradi tožnikovega ravnanja je bilo 689.800 kosov cigaret nezakonito odstranjenih izpod carinskega nadzora in lansiranih na carinsko območje Evropske skupnosti) je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – kapitalska neustreznost – nelikvidnost – prezadolženost – neizvajanje zakonsko predvidenih ukrepov – predpostavke odškodninske odgovornosti
Člani uprave in nadzornega sveta na predmetni pravni podlagi ne odgovarjajo za nastop slabega finančnega stanja (kapitalska neustreznost, nelikvidnost ali prezadolženost), temveč za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko tako stanje že nastopi. V tem oziru se presoja protipravnost njihovega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa morajo biti izpolnjene še naslednje predpostavke: začetek stečajnega postopka, vzročna zveza (se domneva) in nastanek škode (višina se domneva). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje mora tožeča stranka dokazati začetek stečajnega postopka (to je v zadevi nesporno ugotovljeno), protipravnost ravnanja tožencev in nastanek škode. V okviru predpostavke protipravnosti pa mora biti primarno izkazano, da je v podjetju prišlo do kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
Ker takoj, ko je bilo to mogoče, drugo tožena stranka kršitve določbe 1. in 2. odstavka 214. člena ZPP ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj je ne bi mogla brez svoje krivde prej navesti, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Sklepčnost tožbe se ne presoja po dokazih pač pa mora pravna posledica, ki jo želi tožeča stranka doseči z uveljavljanim zahtevkom, izhajati iz trditev o relevantnih dejstvih.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
URS člen 125. ZASP člen 70, 146, 147, 149, 151,152. ZPP člen 151, 242, 286.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – exceptio illegalis
ZASP v 3. točki prvega dostavka 149. člena (posredno) uzakonja monopolni položaj tožeče stranke. Za isto vrsto avtorskih del in iste pravice lahko v Sloveniji obstaja le ena kolektivna organizacija. In za male avtorske pravice je to tožeča stranka. Male pravice se morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivnih organizacij, pa če to avtor in uporabnik želita ali pa ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021246
OZ člen 615. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo
SZ-1 je specialni predpis, ki med drugim ureja tudi stanovanjska razmerja, za tovrstne spore ni moč uporabiti splošnega predpisa, to je OZ. Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določena razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa temu ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v našem primeru.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055507
ZIZ člen 17, 17/1 17/2, 17/2-3, 19, 19/2, 21, 21/2 71, 71/1, 71/2. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 313, 313/3, 344, 344/2. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo člen 3, 5, 23.
izvršilni naslov - uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo - evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - nesporni zahtevki - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - potek paricijskega roka - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - prekinitev izvršbe - prekinitev izvršbe po uein
Evropski nalog za izvršbo.
Priloženi obrazec oziroma potrdilo EIN, ki ga je izdalo sodišče v Cremoni, je pravilno izpolnjeno, zato lahko upnik na njegovi podlagi utemeljeno zahteva predmetno izvršbo (v nasprotnem primeru upnik ne bi imel ustreznega izvršilnega naslova).
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ. To pa je rok, ki odlaga izpolnitev obveznosti in le če zavezanec stroškov v tem roku ne povrne, pride v zamudo in zato poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
23. člen EUIN določa, da lahko pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika pod izjemnimi pogoji postopek izvršbe prekine. Izjemnih pogojev dolžnik ni zatrjeval in dokazoval. Razlogi, ki jih navaja, predstavljajo običajne posledice poteka izvršbe.
Odgovora na predlog za odlog ni mogoče enačiti z odgovorom na pravno sredstvo, pri katerem se uporabi tar. št. 3468 ZOdvT.
pridobitev lastninske pravice na originaren način – premičnine – spojitev - pomešanje – zastaranje terjatve na povračilo vlaganj
Določbe 22. in 23. člena ZTLR so urejale pridobitev lastninske pravice na originaren način zgolj na premičnih stvareh.
Pravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru zastaralni rok lahko začel teči šele od tedaj, ko je bilo tožniku lahko jasno, da zapustnik ne bo izpolnil svoje obljube in „prenesel“ ustrezen solastniški delež nanj. Do tedaj pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri, še vedno upravičeno lahko štel, da bo vendarle postal solastnik spornih nepremičnin. Ker je bil očitno dogovor med njim in zapustnikom takšen, da je prenos lastninske pravice nanj odložen (do kdaj, sicer sodišče prve stopnje ni natančno in jasno pojasnilo), njegova pravica ni mogla nastati takoj oziroma prej, že ob samih vlaganjih oziroma njihovem zaključku, za kar se nepravilno zavzema tožena stranka. Zato je razumno prvostopno stališče, da je zastaralni rok začel teči šele v letu 2007, ko je zaradi konflikta z zapustnikom tožniku bilo jasno, da zapustnik prostovoljno ne bo izpolnil sklenjenega dogovora z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine, ali pa vsaj z ustreznim oporočnim razpolaganjem.