Upoštevaje vsa navedena dejstva je odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje primerna odmena tožniku za nastalo mu škodo. Odmerjena odškodnina (skupno 3.200,00 EUR) pa dejansko celo odstopa navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, zato nikakor ni pogojev za njeno dodatno zvišanje. Pri odmeri odškodnine so bile upoštevane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, odmerjena odškodnina zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožniku višjo odškodnino od dosojene oz. odmerjene ni moč dosoditi.
pridržanje osebe – duševno zdravje – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je zelo bolan, napet in vznemirjen ter povezuje stvari med sabo. Razvil je nanašalne in preganjalne blodnje, ne premore bolezenske uvidevnosti ter distance do kateregakoli elementa psihotičnega doživljanja. Preganjalna nanašalna blodnja spreminja njegovo vedenje in ravnanje, doživlja ukazujoče slušne halucinacije s homicidno vsebino, zato predstavlja njegovo stanje ogroženost za okolje, če se ne bi zdravil.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine za škodo zavrnilo, ker je ocenilo, da ni s stopnjo gotovosti dokazal, da je do prometne nesreče prišlo zaradi izsilitve prednosti tožniku kot kolesarju s strani neznanega vozila, spričo česar ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 39. člena ZOZP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 129, 129/1. ZZdrS člen 43. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Zgolj dejstvo, da je tožnica zavarovanka s področja Maribora, ki se je v času pred porodom nahajala na dopustu v Avstriji, in da so številne zavarovanke s tega področja načrtovale porod v Avstriji, kjer so uveljavljale storitev na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (tako da jim ni bilo treba plačati), še ne zadošča za zaključek, da je zahtevek za povračilo stroškov poroda v tujini neutemeljen. Za presojo utemeljenosti tega zahtevka bi bilo treba ugotoviti, ali je tožnica v Avstriji uveljavljala pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ali pa se njen porod šteje kot načrtovana zdravstvena storitev v tujini.
Na podlagi določbe 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se le nejasna določila razlagajo v korist druge stranke v primeru, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana le od ene pogodbene stranke. V našem primeru ne gre za nejasna določila. Najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama je jasna in nedvoumna. V 2. členu je določen čas trajanja najemnega razmerja, ter da je možna samo soglasna prekinitev pogodbe.
pravdna sposobnost – indic – dvom v pravdno sposobnost
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke, skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku in umika tožbe pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic. Ker prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
negatorna tožba - varstvo pred vznemirjanjem - obstoj lastninske pravice - solastnina
Tožnik, katerega idealni solastninski delež na nepremičnini ni materializiran (solastne nepremičnine ne uživa in je nima v posesti), ne potrebuje varstva pred vznemirjanjem.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino
Tožniku je bilo zdravljenje v Sloveniji dostopno v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za odobritev zdravljenja v tujini.
odmera odškodnine – odškodnina za nematerialno škodo – zlom desne koželjnice v zapestju - padec na poledenelem pločniku
Upokojenka, ki je bila v času škodnega dogodka (padec na poledenelem pločniku) stara 64 let, je utrpela zlom desne koželjnice v zapestju. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ji je bila priznana odškodnina v višini 1,6 PMNP (1.600,00 EUR).
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
SPZ člen 43. ZOR člen 210. ZPP člen 7, 7/1, 154, 155, 157, 163, 165, 180, 180/1, 212, 215, 316, 316/1,338, 338/1, 339, 339/2, 343, 343/2, 350, 350/2, 353. ZST-1 člen 15. ZTLR člen 25, 28, 28/4.
skupna gradnja – pisna oblika dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem – skupno premoženje – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme - obogatitvena narava zahtevka – povečanje vrednosti nepremičnine - nasprotna tožba – pripoznava zahtevka – uspeh v pravdi – pravdni stroški
Sodna praksa stoji na stališču, da se ne zahteva pisna oblika dogovora o skupni gradnji, prav iz razloga, ker se taki dogovori večinoma sklepajo v družinskih krogih, med sorodniki, kjer ni v navadi sklepanje v pisni obliki. Sta pa potrebna za nastanek oz. prenos lastninske pravice na podlagi takega dogovora dva pogoja in sicer: 1. obstoj dogovora o skupni gradnji in 2. dogovor o prenosu lastninske pravice na sograditelja, ki ni lastnik nepremičnine, na kateri se gradi.
invalidnost - kategorija invalidnosti - zmožnost za delo - svoje delo - svoj poklic
Ker obstaja razlika med definicijo svojega dela po ZPIZ/92 in svojega poklica po ZPIZ-1, sodišče prve stopnje pri presoji tožničine zahteve za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, ki je bila vložena po uveljavitvi ZPIZ-1, ni bilo vezano na predhodne pravnomočne odločitve, da tožnica ni upravičena do pravic na podlagi invalidnosti (ker pri njej ni podana invalidnost, saj je zmožna za opravljanje svojega dela), ki so temeljile še na določbah ZPIZ/92.