sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069981
OZ člen 125, 125/1. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 226, 226/3.
zastopnik družbe – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – škodljiva pogodba
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Dejanja organov vodenja, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Pogodba, ki jo je sklenil v imenu družbe korporacijski zastopnik v mejah svojih pooblastil, je veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve za zastopanje. Ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o neveljavnosti pogodb pa iz toženkinih trditev ne izhaja zaključek, da bi šlo za fiktivno oziroma neobstoječo ali neveljavno pogodbo.
Če delo na projektu spada med dela in naloge delovnega mesta tožnika kot direktorja tožene stranke, ki se opravlja v okviru delovnega časa, mu za to delo dodatno plačilo ne gre.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opravljanje pravnih poslov
Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
Dokazovanje dejstev je v našem pravnem sistemu prosto. Katerokoli odločilno dejstvo se lahko dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neskrbnost pri pravno poslovnih prenosih lastninske pravice
Četudi bi se v tej pravdi izkazalo, da je ustno pogodbo sklenil, tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom. Vednost tožnika, da ustna pogodba ne zadošča, temveč je potrebno takšno (sicer sporno) pogodbeno razmerje tudi knjižno urediti, več kot desetletje dolga doba od sklenitve pogodbe do smrti darovalke in ostale zgoraj navedene okoliščine, ki ne potrjujejo tožnikovih navedb o ovirah za vknjižbo, ki bi bile izven njegove sfere, temveč nasprotno, kažejo kvečjemu na njegov malomaren odnos, izključujejo opravičljivo zmoto glede obstoja vseh pogojev za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah s priposestvovanjem.
oprostitev plačila sodne takse - dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Ni naloga sodišča, da po uradni dolžnosti išče podatke o materialnem stanju stranke iz razpoložljivih mu uradnih evidenc, ki bi utemeljevali taksno oprostitev predlagajoče stranke.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069011
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 229. SPZ člen 33.
motenje posesti – sodna poravnava – ponovno motenje
Sodna poravnava je lahko predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti le v primeru, če se je dolžnik z njo zavezal, da bo v bodoče opustil (se vzdržal) podobnih motilnih ravnanj.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
Posebna ureditev pobotanja v povezavi s cesijo določa upravičenost dolžnika (tožene stranke), da s prevzemnikom terjatve pobota terjatev, ki jo ima do odstopnika (tožeča stranka).
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 35, 35/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izterjava sodne takse – izvršljivost plačilnega naloga – domneva umika
Na izterjavo sodne takse v skladu s 35. členom ZST-1 učinkuje le zaprosilo za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po drugem zakonu in ne po ZST-1.