Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
pogoji za vpis – potrdilo o namenski rabi zemljišča – priloga – zakonita predkupna pravica
Zakonito predkupno pravico predpisujejo tudi drugi zakoni in za konkreten primer je to Zakon o ohranjanju narave, ki v šestem odstavku 84. člena določa, da je lokalna skupnost predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neskrbnost pri pravno poslovnih prenosih lastninske pravice
Četudi bi se v tej pravdi izkazalo, da je ustno pogodbo sklenil, tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom. Vednost tožnika, da ustna pogodba ne zadošča, temveč je potrebno takšno (sicer sporno) pogodbeno razmerje tudi knjižno urediti, več kot desetletje dolga doba od sklenitve pogodbe do smrti darovalke in ostale zgoraj navedene okoliščine, ki ne potrjujejo tožnikovih navedb o ovirah za vknjižbo, ki bi bile izven njegove sfere, temveč nasprotno, kažejo kvečjemu na njegov malomaren odnos, izključujejo opravičljivo zmoto glede obstoja vseh pogojev za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah s priposestvovanjem.
Šteje se, da stranka, ki v s plačilnim nalogom določenem roku ne plača sodne takse, pritožbo umakne. Predlagatelj je bil na posledice neplačila v plačilnem nalogu opozorjen.
upravnik – pooblastila upravnika – upravljanje poslovnih objektov – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Dejanja upravnika imajo učinek le za etažne lastnike in zato upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov ni dolžan plačevati obveznosti, ki se nanašajo na etažne lastnike, iz lastnih sredstev.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
obrazložitev sodbe – izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu
Sodišču prve stopnje se v obrazložitvi sodbe ni potrebno opredeljevati o posameznih procesnih ugovorih strank med postopkom, torej tudi ne o ugovoru, da določenega dokaza ne bi smelo izvesti zaradi prepozno založenega predujma.
Ko je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke kljub prepozno založenemu predujmu, ni kršilo določbe 3. odstavka 153. člena ZPP, po kateri sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem za njegovo izvedbo ni založen v roku.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
Ugovor ni bil vložen elektronsko, zato bi moralo sodišče prve stopnje plačilni nalog vročiti po pošti, vročitev pa bi morala biti izkazana z vročilnico, oziroma povratnico.
Opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Zemljiškoknjižna sodnica je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli.
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
predlog upnika za odlog izvršbe – ustavitev izvršilnega postopka
Ker sodišče še ni odločilo o predlogu upnika za odlog izvršbe, ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neplačila predujma za stroške izvršilnih dejanj.
Dokazovanje dejstev je v našem pravnem sistemu prosto. Katerokoli odločilno dejstvo se lahko dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu
Če je izvedenka ocenila, da je bilo naloženo izvedensko delo bolj zahtevno, ker je morala v okviru izdelave mnenja izdelati tudi cenitev nepremičnine, bi lahko sodišču predlagala višjo nagrado zgolj v okviru večje zahtevnosti izvedenskega dela in ne dvojno nagrado (za mnenje in za izvid).
nagrada za zastopanje - odmera nagrade odvetnici – prisilna hospitalizacija
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, lahko uporabi polno nagrado za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu – nepredložitev listine o pravnem poslu – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi
Predlagatelj v pritožbi priznava, da zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice poleg zemljiškoknjižnega dovolila, katero ni vsebovano v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ni priložil tudi listine o tem pravnem poslu. In to listino prilaga šele pritožbi. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 125c, 125c/5. ZPP člen 105.a.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (105.a člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1). In ker te nasprotni udeleženec ni plačal v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo na v nalogu navedeno sklicno številko, se šteje njegova pritožba za umaknjeno (peti odstavek 125.c člena ZZK-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125.a členom ZZK-1).