Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
Ugovor ni bil vložen elektronsko, zato bi moralo sodišče prve stopnje plačilni nalog vročiti po pošti, vročitev pa bi morala biti izkazana z vročilnico, oziroma povratnico.
Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.
pogoji za vpis – potrdilo o namenski rabi zemljišča – priloga – zakonita predkupna pravica
Zakonito predkupno pravico predpisujejo tudi drugi zakoni in za konkreten primer je to Zakon o ohranjanju narave, ki v šestem odstavku 84. člena določa, da je lokalna skupnost predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
upravnik – pooblastila upravnika – upravljanje poslovnih objektov – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Dejanja upravnika imajo učinek le za etažne lastnike in zato upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov ni dolžan plačevati obveznosti, ki se nanašajo na etažne lastnike, iz lastnih sredstev.
Šteje se, da stranka, ki v s plačilnim nalogom določenem roku ne plača sodne takse, pritožbo umakne. Predlagatelj je bil na posledice neplačila v plačilnem nalogu opozorjen.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
predlog upnika za odlog izvršbe – ustavitev izvršilnega postopka
Ker sodišče še ni odločilo o predlogu upnika za odlog izvršbe, ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neplačila predujma za stroške izvršilnih dejanj.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neskrbnost pri pravno poslovnih prenosih lastninske pravice
Četudi bi se v tej pravdi izkazalo, da je ustno pogodbo sklenil, tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom. Vednost tožnika, da ustna pogodba ne zadošča, temveč je potrebno takšno (sicer sporno) pogodbeno razmerje tudi knjižno urediti, več kot desetletje dolga doba od sklenitve pogodbe do smrti darovalke in ostale zgoraj navedene okoliščine, ki ne potrjujejo tožnikovih navedb o ovirah za vknjižbo, ki bi bile izven njegove sfere, temveč nasprotno, kažejo kvečjemu na njegov malomaren odnos, izključujejo opravičljivo zmoto glede obstoja vseh pogojev za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah s priposestvovanjem.
Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 125c, 125c/5. ZPP člen 105.a.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (105.a člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1). In ker te nasprotni udeleženec ni plačal v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo na v nalogu navedeno sklicno številko, se šteje njegova pritožba za umaknjeno (peti odstavek 125.c člena ZZK-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125.a členom ZZK-1).
vsebinska skladnost vpisa v zemljiško knjigo in listin, ki so podlaga za vpis – vsebina vpisa hipoteke – vpis obresti in stroškov
Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.
Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.
Za odpoved pogodbe ni predpisana obličnost, stranki se lahko sami dogovorita za obliko odpovedi pogodbenega razmerja.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo izrecno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi sklenjene naročniške pogodbe in to v predlogu za izvršbo tudi določno označila. Tožena stranka bi morala ugovarjati krajevno pristojnost v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.