dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika – izbris iz seznama izvajalcev brezplačne pravne pomoči - neizpostavljeno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice - splošne navedbe - neizkazane posledice
Revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, v reviziji ni izpostavila.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni navedeno - zelo hude posledice niso opredeljene in izkazane - status kmeta
Brez navedbe konkretnega pravnega vprašanja revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.
Revident ni navedel in izkazal, katere posledice mu bodo nastale in zakaj naj bi bile te zelo hude, zato tudi pogoj za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZMZ-1 člen 51-1, 74/5. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 33, 33/2-(a), 35, 35/2-(b).
mednarodna zaščita - nedopustna prošnja za mednarodno zaščito - dovoljenost pritožbe - posredni ali neposredni učinek direktive
Prošnja za mednarodno zaščito je nedopustna, če je prosilcu mednarodno zaščito že priznala druga država članica Evropske Unije. Drugačno stališče bi namreč privedlo do tega, da bi bilo treba tudi v primerih, ko je prosilcu mednarodna zaščita že priznana v eni izmed držav članic Evropske unije na podlagi pravil, ki temeljijo na skupni politiki azila in subsidarne zaščite ter enotnem statusu azila in subsidiarne zaščite (78. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije), ponovno presojati, ali je ta isti prosilec upravičen do mednarodne zaščite, torej presojati upravičenost mednarodne zaščite do katere je že upravičen.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz šestega odstavka 149. člena ZPP izhaja, da se v primeru, če je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. S prepričljivim dokazom je zato mogoče ovreči "domnevo", da je bila vročitev opravljena na dan, ki je na njej zapisan.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršba na premičnino - sestavina stvari - pritiklina
Objekt brez motorja je nekompleten in ne služi (več) svojemu namenu. Ob tem samo dejstvo, da je bioplinski motor mogoče brez poškodb ločiti od objekta, ni odločilno. Ključna je „soodvisnost“ stvari, ki utemeljuje organsko povezanost med obema. ker je predmet stvarne pravice lahko samo individualno določena samostojna stvar, tožeča stranka lastninske pravice na bioplinskem motorju, potem ko je bil ta že vgrajen v bioplinarno, ni mogla pridobiti.
ZPP člen 370, 370/3. ZDR-1 člen 35, 109, 110, 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev
Revident sodišču druge stopnje najprej očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji hude malomarnosti, vendar sodišče sploh ni izhajalo oziroma ugotovilo njegove hude malomarnosti, temveč da je kršitev storil naklepno. Ob tem revident navaja tudi, da ni utemeljeno, da se mu očita huda malomarnost oziroma huda kršitev pogodbe o zaposlitvi, ker „se je do 10 minut nahajal v odklenjeni sejni sobi objekta naročnika“, vendar je to v nasprotju z dokaznim zaključkom sodišč o obdobju, v katerem se je nahajal v sejni sodbi in ne na svojem delovnem mestu. Ta zaključek ne more biti predmet revizije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v razmerju do uporabnika zemljišča zato (edini) pasivno legitimiran ob uveljavljanju morebitnih zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine in s tem povezano njihovo povečano vrednostjo. Ureditev po ZSKZ je specialne narave in se ji tožeča stranka ne more ogniti s sklicevanjem na (splošno) obligacijskopravno ureditev neupravičene obogatitve po OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003018
OZ člen 190, 190/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212.
neupravičena pridobitev - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - poslovodja d. o. o. - dokazovanje - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje dovolilo obnovo postopka in razveljavilo sodbo, zoper katero je bila vložena revizija, tožnik zanjo nima več pravnega interesa.
Nujna predpostavka za sklepanje na izgubljeni dobiček iz preteklega obdobja, ko se je dejavnost opravljala, na obdobje, ko naj bi bilo to preprečeno, je, da je opravljanje dejavnosti sploh prinašalo pozitivni učinek na obseg premoženja tožeče stranke. Če v preteklosti opravljanje dejavnosti tožeči stranki ne bi zagotavljalo pozitivnega rezultata, bi za obstoj izgubljenega dobička v primerljivem obdobju tožeča stranka morala utemeljiti okoliščine, zaradi katerih bi bil rezultat poslovanja v primerljivem obdobju drugačen kot v preteklosti. Sklepanja na izgubljeni dobiček na način, da se za sporno obdobje, ko tožeča stranka dejavnosti ni mogla opravljati, od predvidenih prihodkov odštejejo zgolj določeni variabilni stroški, ni mogoče utemeljiti v smislu normalnega teka stvari.
OZ člen 346, 421. ODZ paragraf 1396. ZIZ člen 112.
pripoznava terjatve - odstop terjatve - ugovori iz temeljnega razmerja - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - načelo nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja
Pripoznava dolga ima omejen doseg, ki je povezan zlasti z zastaranjem (ter še z nekaterimi drugimi instituti), ne predstavlja pa samostojnega pravnega temelja za plačilo pripoznane terjatve. Temelj za plačilo ostaja osnovno pogodbeno razmerje. Pripoznava dolga je le sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da ne more kasneje prenehati na drug način, kot s plačilom.
NI mogoče soglašati s stališčem sodišča druge stopnje, da je toženkina pripoznava dolga pomenila odpoved vsem ugovorom iz temeljnega razmerja. Izjava, da terjatve do nje v navedeni višini dejansko obstajajo, v trenutku podaje izjave tudi ni pomenila nepopolne ali neresnične izjave, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke. Terjatve namreč nastanejo s sklenitvijo pogodbenega razmerja, zgolj zapadejo običajno kasneje.
Kadar se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
Za zahtevek za plačilo terjatve, ki je predmet fiduciarne cesije, je podana (materialna) aktivna legitimacija tožeče stranke (ki je v stečaju in je fiduciant).
Izgubljeni dobiček je obligacijskopravna kategorija, ki se izračuna kot razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.
Tožeča stranka je seznanjena s svojim poslovanjem, zato stroški, ki ji v zvezi z njim nastajajo, sodijo v njeno zaznavno sfero. To pomeni, da bi morala tožeča stranka najprej podati ustrezne trditve o tem, kako je izračunala svoj (vtoževani) izgubljeni dobiček (katere prihodke ter odhodke, skupaj s stroški, je upoštevala ter v kakšni višini) in šele nato bi bil mogoč preizkus takšnega izračuna s sodnim izvedencem.
Količinski popust je za kupca obračunska kategorija, ki po naravi stvari ni povezana z nobenimi stroški, zato za kupca predstavlja čisti dobiček.
OZ člen 311, 312, 315, 324, 421, 1024. ZFPPIPP člen 261, 300, 300/4.
dopuščena revizija - procesni pobot - odstop terjatve - pobotni ugovor zoper prevzemnika terjatve - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - iztožljivost terjatve - pravni položaj dolžnika odstopljene terjatve
Načelo varovanja nevtralnega položaja dolžnika, ki je zaobseženo v določbi drugega odstavka 421. člena OZ, terja, da odstop terjatve (ki je izven sfere dolžnikovega vpliva), ne sme v bistvenem poslabšati njegovega položaja glede na položaj, ki bi ga imel v primeru, da bi njegova obveznost ostala v razmerju do odstopnika terjatve. Pravni položaj dolžnika odstopljene terjatve bi bil nedvomno poslabšan, če bi bila njegova nadaljnja možnost uveljavljanja že predhodno postavljenega pobotnega ugovora zoper prevzemnika terjatve pogojena še z uveljavljanjem terjatve dolžnika do odstopnika v stečaju odstopnika. V smislu citiranega načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 21. 6. 2013 je zato potrebno razlagati posledice neprijave terjatve v stečaju odstopnika terjatve ali opustitve vložitve tožbe zoper odstopnika na ugotovitev obstoja terjatve njenega plačila le kot prenehanje možnosti uveljavljanja plačila te terjatve iz stečajne mase. Ni pa videti razumnega razloga, da taka terjatev ne bi mogla prenehati s pobotom s terjatvijo, ki jo vtožuje prevzemnik. Iz posledice prekluzije, ki so nastopile v stečajnem postopku nad odstopnikom terjatve in ki po pravilih ZFPPIPP onemogočajo uveljavljanje poplačila te terjatve iz stečajne mase, bi bilo zato materialnopravno zmotno sklepanje, da je terjatev, ki jo je v pravdi s prevzemnikom terjatve dolžnik uveljavljal v pobot, izgubila kvaliteto, ki preprečuje učinkovanje uveljavljanega pobota.
Sklep stečajnega sodišča, na podlagi katerega je tožeča stranka toženi stranki nakazala sporni denarni znesek, in ki je bil v pritožbenem postopku razveljavljen, ne predstavlja samostojne, niti edine podlage za izterjavo vtoževanega denarnega zneska. Razlog, ki utemeljuje materialnopravno upravičenost tožene stranke do vračila denarnih depozitov, je v nesporno sklenjenem pravnoposlovnem razmerju med pravdnima strankama.
Upnik, ki je poplačan, ne more nadaljevati z izvršilnim postopkom ali z gospodarskim sporom, kot tudi ne more vložiti nasprotne tožbe, saj nima možnosti za uspeh - njegova terjatev je namreč zaradi plačila prenehala. Uveljavljanemu obogatitvenemu zahtevku v tej pravdi je zato tožena stranka lahko nasprotovala z materialnopravnim ugovorom obstoja pogodbene podlage za izpolnitev tožeče stranke.
odgovornost za napake - skrite napake - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - poslovno sodelovanje - normalen tek stvari - dopuščena revizija
Očitek zmotne uporabe tretjega odstavka 168. člena OZ je utemeljen. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta imeli pravdni stranki namen poslovno sodelovati tako, da bi tožena stranka tožeči stranki dobavljala hrano za živali vsaj do konca leta 2002, če ne bi bilo škodnih dogodkov (eksplozij pločevink hrane v avgustu in septembru 2002). Poslovno sodelovanje sta nameravali ohraniti ne glede na to, da pogodbe, ki bi ju zavezovala k prihodnjim naročilom in dobavam blaga, nista sklenili. Navedeno za zaključek o verjetnosti sodelovanja do konca leta 2002 ter o utemeljenosti pričakovanja dobička zadostuje. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno ocenilo, da je temelj za prisojo zgubljenega dobička zaradi nezmožnosti realizacije letnega plana podan.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - povračilni zahtevek - vrnitev v naravi - delnice - generična stvar
Delnice (serijski vrednostni papirji) se v pravnem prometu štejejo za nadomestno (generično) stvar. Prav zato „individualizacija“ delnic v smislu, kot ga zatrjuje revidentka, to je v smislu zastave prav tistih delnic GBKR v njeni lasti, pri katerih se je v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vpisala zastavna pravica, in prodaje prav teh istih delnic, ne more sama po sebi pomeniti niti dejanske niti pravne nemožnosti vrnitve tistega, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela. Ker gre za genus, obstaja možnost vrnitve delnic, vse dokler še obstaja množica tovrstnih delnic, ne glede na to, ali so v lasti toženke ali ne. Enakovrstne delnice lahko namreč toženka znova pridobi.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003014
ZFPPIPP člen 56, 126, 331, 341, 342, 342/2, 344, 347, 347/1. OZ člen 510, 510/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pogodbena predkupna pravica - sklep o prodaji - pravica do pritožbe
S sklepom o prodaji se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca. Zato ni mogoče šteti, da predkupna upravičenca uveljavljata terjatev do insolventnega dolžnika.
Koriščenje pravic po predpisih o starševskem varstvu je osebna okoliščina, zaradi katere delodajalec delavca ne sme neenako obravnavati. Dokazno breme, da te okoliščine niso bile razlog za izbiro tožnice kot delavke, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je bilo ob jasnih in določnih navedbah tožnice na toženi stranki.
Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.