odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - splošne trditve o diskriminaciji in trpinčenju - ponudba nove zaposlitve - vpliv ponudbe nove zaposlitve na zakonitost odpovedi
Gola navedba tožnice o neustreznosti novo ponujenega delovnega mesta v smislu trpinčena (mobinga) je očitno nesklepčna, edina navedba o „diskriminatornih razlogih“ pa povsem splošna in navržena v kontekstu drugih navedb o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja le možnost in ne več dolžnosti delodajalca. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi ponudba nove ustrezne zaposlitve, ki bi se kasneje ugotovila kot neustrezna, ne more biti več odločilna za presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog
Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen.
ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 110.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - izvedba dokazov - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - vnaprej pripravljena odločba
Na nezakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, če je bila izredna odpoved v kratkem času po opravljenem zagovoru tožniku tudi že vročena in bi to lahko kazalo tudi na že v naprej pripravljeno odpoved. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, brez predvidenega posebnega formalnega postopka (razen zagotovitve predhodnega zagovora, pa še to ne v popolnoma vseh primerih). Nikjer ni določeno, da delodajalec že pred zagovorom ne more pripraviti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še vedno je od delavčevega zagovora lahko odvisno, ali bo prepričal delodajalca, da očitanih kršitev delovnih obveznosti ni storil ali da obstajajo druge okoliščine, ki ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da se delodajalec s tem tudi odreče možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti v času stare pogodbe.
najemna pogodba - pogodba o delu - mešana pogodba - oderuška pogodba - raba - omejitev rabe
Pogodbeno določilo, da bo tožnik (najemnik) vozila uporabljal izključno za potrebe toženke (najemodajalke), je v kontekstu ostalih elementov posla mogoče razumeti kot dogovor o omejenem načinu rabe v najem dane stvari, sklenjen v korist tožnika. Toženka je namreč s tem v zvezi nase prevzela zavezo, da bo tožniku, kot začetniku v opravljanju prevozniške dejavnosti, priskrbela delo. Da takšna pogodbena ureditev vendarle ni bila v škodo tožnika, pričajo med drugim neprerekane trditve toženke, da je tožnik v času sodelovanja s toženko razširil svojo dejavnost. Pred začetkom sodelovanja s toženko ni imel lastnega kapitala za nakup ali leasing tovornih vozil, po zaključku sodelovanja pa je imel eno tovorno vozilo v lasti in eno v leasingu.
Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.
Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.
Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.
Ne glede na to, da sta predmet spora dokončna odločba tožene stranke in sklep njenega Javnega jamstvenega in preživninskega sklada, gre v tej zadevi dejansko za premoženjski spor o pravicah tožnika iz delovnega razmerja, glede katerih tožnik ni izrecno opredelil vrednosti spora oziroma ni izkazal, da njihova vrednost presega 40.000,00 EUR. Prav tako ni izkazal, da bi v tej zadevi uveljavljal dopustitev revizije, oziroma da bi v smislu določb ZPP sodišče revizijo dopustilo. Zato revizija ni dovoljena.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogodba o zastopanju
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna materialnopravna presoja, da razmerje med tožnico in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, pač pa civilno zastopniško oziroma agencijsko razmerje. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da tožnica ni delala pod nadzorom in po navodilih delodajalca, kar je eden od temeljnih elementov delovnega razmerja.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost - lastninjenje - agencija - napačno navodilo v postopku lastninskega preoblikovanja - nastanek škode
Namen odškodninske odgovornosti je v vzpostavitvi stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Tožeča stranka (nasprotno) zahteva povrnitev škode, ki je ne bi utrpela, če bi obveljalo protipravno stanje in bi bili nepremičnini še naprej vključeni v njen program lastninskega preoblikovanja. Navedeno pomeni, da med premoženjem, ki bi ga tožeča stranka imela, če zatrjevanega škodnega ravnanja prvotoženke (protipravna zahteva za vključitev nepremičnin v program lastninskega preoblikovanja) ne bi bilo, in premoženjem, ki ga ima tožeča stranka sedaj, ni nobene razlike in zatorej tožeči stranki škoda ni nastala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - negativna ocena poskusnega dela - sestava komisije
Kot izhodišče za presojo sodišče ugotavlja, da je naloga komisije za spremljanje poskusnega dela delavca v vsakem primeru le strokovna ocena, ali je delavec med poskusnim delom s svojim delom zadostil utemeljenim pričakovanjem delodajalca. Komisija poda le strokovno oceno delavčevega dela, sicer pa ne odloča o pravicah delavca.
Zgolj zato, ker sta oceno tožničinega poskusnega dela podala le dva člana komisije, tretji pa je bil takrat upravičeno odsoten iz povsem drugih razlogov in neposredno pri oceni na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije ni sodeloval, podana ocena ni bila nezakonita oziroma neveljavna.
ZEKom člen 27. OZ člen 3, 88, 88/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - odločba regulatornega organa - regulacija cen - telekomunikacijske storitve - predpisana cena - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo izdano v upravnem postopku
Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je izrek odločb regulatornega organa povsem jasen. Ob takšni ugotovitvi je pravilno tudi nadaljnje stališče, da za presojo vpliva teh odločb na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni odločilno, kako je regulatorni organ te odločbe kasneje tolmačil. Tožena stranka z revizijskim sklicevanjem na posamezne dokaze, ki jih je ponujala v tem postopku, poskuša v resnici izpodbiti dejansko stanje, ki je bilo relevantno za samo izdajo regulatornih odločb, kar bi morala uveljavljati s pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Ob tem, ko regulatorni organ cenovnega nadzora v svojih odločbah ni omejil zgolj na segment trga klicev iz notranjega omrežja, takšnega omejenega učinka tožena stranka ne more doseči niti s sklicevanjem, da so odločbo v zožanem smislu upoštevali vsi operaterji pri sklepanju pogodbenih razmerji z drugimi pogodbenimi strankami, niti s sklicevanjem na primerljivo ureditev regulacije v drugih državah EU.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - projektno delo - delo na črno - revizijski preizkus
Sodišče je v prvi vrsti ugotovilo, da ima tožnica pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas zato, ker je po 1. 1. 2013 pri njej najprej v smislu delovnega razmerja delala brez pisne pogodbe, nato pa nezakonito delala po sklenjeni podjemni pogodbi in se zato šteje, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas, česar stranki tudi kasneje s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas nista mogli spremeniti. Tega pravnega zaključka tožena stranka v reviziji ne izpodbija in že zato glede odločitve sodišč druge in prve stopnje revizija ne more biti utemeljena.
ZPP člen 99, 189, 190, 191, 191/1-2, 196, 202, 202/1. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - sosporniška intervencija - sosporništvo - formalno sosporništvo - negatorna tožba - varStvo lastninske pravice
V konkretnem primeru predpostavka za uporabo določbe prvega odstavka 202. člena ZPP, da je sosporniški intervenient lahko le potencialni enotni sospornik, ni izpolnjena. Med A.A. in D.A. ni nobenega materialnopravnega razmerja glede predmeta spora, še posebej ne takega, ki bi ga bilo treba rešiti za oba enako: stanovanje je pred pričetkom pravde postalo izključna last D.A., zato A.A. nima (več) negatornega zahtevka iz 99. člena SPZ, saj je ta namenjen varstvu lastninske pravice. Njuno sosporništvo je zgolj formalno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
Po določbah prvega in drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije plačana sodna taksa in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila. Posledica neplačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona; če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - priloge predloga za dopustitev revizije - nepopoln izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Druga toženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s tem izpodbija, saj manjkata njena 2. in 3. stran. Predloženi izvod te sodbe tako sploh ne vsebuje njenega izreka, temveč le uvod in (ožjo) obrazložitev, zato je predlog druge toženke nepopoln.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZKme-1 člen 144/7.
dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERK
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.
Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. ZS člen 85. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za izvajanje nalog in opravil izvedeništva in ocenjevanja s področja gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva člen 7, 13.
razrešitev sodnega cenilca – začasna odredba – pritožba - težko popravljiva škoda ni izkazana – celotno premoženjsko stanje predlagatelja kot upoštevna okoliščina
Četudi bi v obravnavani zadevi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanek težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.