Ker se pravnomočnost sodne odločbe nanaša na njen izrek in ne na njene razlage, je treba vprašanje že razsojene stvari reševati glede na izrek sklepa, ki pa je nedvoumen. O stvari je bilo že pravnomočno odločeno.
Revidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
Predlagatelj zmotno meni, da glede postavljenega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Izpodbijani položaj se ujema s primerjanimi zadevami, ki jih je že obravnavano Vrhovno sodišče, saj je tožnik, kot to v predlogu navaja stranski intervenient, že v tožbi postavil zahtevke za plačilo odškodnine za vsako izmed oblik škode ter zanje podal tudi določno trditveno podlago. S povišanjem tožbenega zahtevka tako ni zahteval nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč le v okviru istega historičnega dogodka in na isti dejanski podlagi zahteval izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku. Vrednost telesnega ali duševnega trpljenja in strahu ni določena s ceno, zato kriterij presoje ni zgolj nominalna rast cen, temveč jo določi sodišče. Njihovo zastaranje pa se veže na obveznost in ne na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377, 443, 443/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nepopolna vloga - priloge - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana dopustitev revizije v sporu majhne vrednosti je nedovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve – izčrpanje pravnih sredstev
Z določbo petega odstavka 420. člena ZKP je zakon uveljavil tako imenovani pogoj izčrpanja pravnega sredstva, ki mora biti izčrpano tako formalno kot materialno, to je vsebinsko. Pomeni, da mora vlagatelj kršitve, ki jih uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretizirati in jih ustrezno obrazložiti že v postopku z rednim pravnim sredstvom, to je pritožbo.
V obravnavanem primeru iz podatkov sodnega spisa ni razvidno, da bi vložnik zoper prvostopenjsko sodbo vložil redno pravno sredstvo, to je pritožbo. Ker zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vložnik ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP (izčrpanje pravnega sredstva), jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.
ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/6, 159, 159/1, 159/2.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – pripravljalno dejanje – zastaranje kazenskega pregona – neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela
Izvršitveni ravnanji po drugem odstavku 159. člena KZ sta dajanje primerkov avtorskega dela v promet oz. ponujanje teh primerov javnosti z namenom dajanja v promet. S tem, ko je obdolženec uspešno prodal zgolj 650 razglednic po 100 SIT, ni uresničil namena pridobiti si večjo premoženjsko korist, ki je v kritičnem obdobju znašala 661.450,00 SIT.
Glede drugega izvršitvenega ravnanja „ponujanja javnosti“ pa je razvidno, da glede preostanka (neprodanih) razglednic nikjer iz izreka sodbe niti iz obrazložitve ne izhaja, da je katerokoli izmed razglednic že ponujal v prodajo, zato se javnost niti ni mogla seznaniti o tem, kolikšno število razglednic ima obdolženec še na voljo v svojem skladišču, prav tako se ni seznanila s številom motivov, ki so še na voljo. S tem je obdolženčevo ravnanje ostalo na ravni pripravljalnih dejanj in ne more biti inkriminirano po drugem odstavku 159. člena ZKP.
SPZ člen 92, 92/1, 105. ZPP člen 13, 13/1, 190, 339, 339/2-14. ZVEtL člen 25, 25/1.
dopuščena revizija - reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - kurilnica - dogovor o souporabi - pravna narava pogodbenega določila - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava v sodbi sodišča druge stopnje pri presoji pravne narave pogodbenega določila o „trajni souporabi“ spornega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, in pravnih posledic tega dogovora ter glede nejasnosti razlogov v sodbi sodišča druge stopnje v delu, kjer sodišče govori o nedopustni spremembi lastninskega režima stavbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Po ustaljeni sodni praksi pa takšnih okoliščin ne predstavlja zgolj strankino subjektivno nezaupanje v sodišče, ki ni utemeljeno na preverljivih objektivnih dejstvih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - predsednik sodišča nižje stopnje z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Zahteva po objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča mora izključiti vsak razumen dvom strank in javnosti glede nepristranskosti odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Razlogi, ki bi kazali, da so izpolnjene predpostavke za delegacijo pristojnosti, v predlogu niso konkretizirani.
dopuščena revizija - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - izbrisna tožba - lastninska pravica v pričakovanju - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - zloraba instituta zamudne sodbe
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da je praviloma vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1). Spregledata pa, da gre v obravnavanem primeru za izjemne okoliščine, ko tožnik zatrjuje, da je bila že tožba s strani drugega toženca vložena fiktivno z namenom obiti prisilne predpise in da je bila tudi pasivnost toženca, ki na tožbo ni odgovoril, storjena z namenom zlorabe.
Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta tožniku odrekli možnost vložitve izbrisne tožbe onemogočili učinkovito varstvo njegove lastninske pravice. Po ustaljeni presoji Ustavnega in Vrhovnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v zvezi s takoimenovanimi pričakovalnimi pravicami (glej na primer odločbi Up-591/10 in II Ips 78/2010). Sodišči bi morali opraviti vrednostno tehtanje pomena nasproti si stoječih pravic tožnika in tožencev na način, da pri izvrševanju pravice enega ne bi prišlo do prekomernega posega v pravico drugega. V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje, da sta toženca ravnala naklepno z nedovoljenim namenom pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, je pravilna presoja, da je treba dati prednost varstvu tožnikove lastninske pravice. Po oceni revizijskega sodišča bi zato sodišči prve in druge stopnje tožnikovo izbrisno tožbo morali obravnavati po prvem odstavku 243. člena ZZK-1.
SZ-1 člen 51. SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - škoda zaradi padca - odškodninska odgovornost - odgovornost upravnika - redno vzdrževanje - upravljanje večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana glede pravnih vprašanj:
- ali je v okviru rednega vzdrževanja po drugi alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) oziroma 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podana tudi dolžnost upravnika večstanovanjske stavbe skrbeti za varnost pohodne površine vetrolova za vsakodnevno uporabo v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe in
- ali uporaba v snežnih razmerah pomeni vsakodnevno uporabo pohodne površine vetrolova večstanovanjske stavbe in ali je upravnik v primeru, da nevarna lastnost tal nastopi v razmerah, ki se pojavijo redko (sneženje, nanašanje snega s čevlji v vetrolov), tudi v takih primerih v okviru rednega vzdrževanja dolžan opaziti zmanjšanje drsnosti tal in tla ustrezno zavarovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018643
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/2, 384, 384/4.
povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - porodnišnica - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - razlika med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - oprostitev odgovornosti - razbremenitev zdravstvene organizacije - materialno dokazno breme - pritožba - nova dejstva in dokazi - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da porodničar ni ravnal nestrokovno, ker se je tožnica rodila v 41 minutah po rojstvu dvojčka A, saj je odločitev za carski rez sprejel v pravilnem trenutku (pred 12.40 uro indikacije za carski rez še ni bilo), ni pa dogajanja v relevantnem časovnem obdobju presojalo celovito, torej ali je porod kot celota (in ne samo do odločitve za carski rez) trajal predolgo, in ob upoštevanju medsebojnega vplivanja posameznih ukrepov ali opustitev in drugih subjektivnih in objektivnih okoliščin. Tudi dejstva, da je šlo za porod dvojčkov, ki predstavlja še dodaten dejavnik tveganja, in da je po medicinski doktrini optimalen čas med njunima rojstvoma 30 minut.
ZZZDR člen 57. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - uveljavljanje višjega deleža - ugovor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008128
KZ-1 člen 308, 308/3.
pripor – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zakonski znaki kaznivega dejanja - begosumnost
Ker gre za alternativno določene zakonske znake kaznivega dejanja, kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja.
Zgolj dejstvo, da je ena izmed držav obdolženčevega državljanstva (Hrvaška) članica EU, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog begosumnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018681
ZPP člen 214, 214/5, 228, 370, 370/3, 378. OZ člen 83, 239, 239/2. Pravilnik o statusu in prestopih igralcev Mednarodne nogometne federacije (FIFA) člen 1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o igranju nogometa - razlaga pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - sporazumna razveza pogodbe - nogomet - prestop igralca - splošno znana dejstva - dokazovanje - predložitev listine - listina pri drugi osebi - trditveno in dokazno breme
Za zavrnitev tožbenega zahteva v tej zadevi je ključna presoja sodišča, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni kršil, zato je tožnika zavezovala pogodba s tožencem. Tožnikove navedbe, da bi toženec v vsakem primeru moral predati dokumentacijo ne glede na to, ali bi se tožnik nato tudi uspel registrirati, bi bile utemeljene, če med pravdnima strankama ne bi obstajal dogovor, da lahko tožnik prestopi zgolj v obdobju prestopnih rokov.
dopuščena revizija - pogodbena kazen - predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - odstop od predpogodbe - poziv za sklenitev glavne pogodbe
V konkretnem primeru je toženka dejansko odklonila sklenitev glavne pogodbe na podlagi izjave, da odstopa od predpogodbe (ki je vsebovala tudi že vse elemente glavne pogodbe), ter da ne more skleniti glavne pogodbe, ker ne more izpolniti pogodbenih obveznosti, to je plačila kupnine. To pomeni, da je na ta način povsem nedvoumno izrazila svojo voljo, da ne želi skleniti glavne pogodbe. Tožnici tako ni bilo treba še posebej pozivati toženko, da naj se sklene glavna pogodba.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
Dolžnost podaje predloga obstaja tudi v procesni situaciji, ko sodišče odloča o načinu izvršitve kazni zapora že s sodbo. Tudi v tem primeru mora obdolženec podati konkretiziran predlog, v katerem mu je prepuščena izbira ene izmed dopustnih alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, v predlogu pa mora tudi obrazložiti objektivne in subjektivne pogoje za določeno obliko nadomestitve. Če takega predloga ob izdaji sodbe ni podal, ga obdolženec oziroma obsojenec lahko vloži tudi kasneje. Le obdolžencu je prepuščeno, da se v okviru zakonskih pogojev odloči za eno od treh možnosti, ne more pa sodišče samo napraviti izbire namesto njega.