kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – vzročna zveza – prispevek oškodovanca – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču se je pojavil dvom v obstoj vzročne zveze med voznikovim ravnanjem in nastalo posledico.
Vzročna zveza med ravnanjem oziroma opustitvijo dolžnostnega ravnanja storilca in nastankom prepovedane posledice ni zgolj naravoslovni (ontološki) pojem, temveč tudi pravna konstrukcija.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - združitev zadev zaradi skupnega obravnavanja
Razlogi, ki jih je navedla toženka v prid predlagani delegaciji pristojnosti, so presplošni in že zaradi tega ni utemeljeno pričakovati, da bi bilo ekonomično določiti pristojnost Okrajnega sodišča v Celju. Dodaten razlog za zavrnitev toženkinega predloga pa predstavlja tudi njen dodatni predlog, ki se nanaša na združitev pravd za skupno obravnavanje, ki vse potekajo pri sedaj pristojnem Okrajnem sodišču v Ljubljani.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018628
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. ZPP člen 212, 229, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v pravdnem postopku, zaradi načela kontradiktornosti, stranka, ki se v zvezi z dobro vero sklicuje na neimenovan vir oziroma vir, katerega identitete ne želi razkriti, dolžna na zahtevo nasprotne stranke, identiteto vira razkriti sodišču? S tem v zvezi, ali je v pravdnih postopkih pričo, katere identitete stranka ne želi razkriti oziroma jo razkrije le sodišču, mogoče zaslišati kot zaščiteno pričo s prikritjem oziroma popačenjem glasu ali videza?
2. Ali v okviru pravice do svobodnega izražanja skrbnost novinarja predpostavlja, da novinar informacijo, ki jo je dobil od neimenovanega vira, še dodatno preveri?
Zakon daje pravico zahtevati objavo popravka na vsako objavljeno obvestilo, s katerim sta bila prizadeta pravica in pravni interes posameznika, ne glede na to, ali je bilo sporno obvestilo kasneje dopolnjeno ali spremenjeno. Tej zakonski dolžnosti se odgovorni urednik ne more izogniti tako, da naknadno, v obliki novega članka ali prispevka, objavi informacije, ki se deloma ali v celoti pokrivajo z vsebino zahtevanega popravka.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za odločitev pomembno, da je v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ veljala prejšnja sodna praksa, da je tožnik v celoti ravnal v skladu s takšno prakso in da je zato tudi utemeljeno vztrajal pri tožbenem zahtevku za sklenitev pogodbe, s čimer si je ohranil rok za odobritev pravnega posla. Za vložitev tožbe s takšnim, po prejšnji sodni praksi oblikovanim zahtevkom, ne velja 60 dnevni prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008121
URS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/2, 420, 420/2, 427. KZ člen 183, 183/1, 183/3.
dokazni predlog – izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokazov – kršitev pravice do obrambe – načelo proste presoje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena (ustavno)sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu tretje alineje 29. člena Ustave: 1. glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; 4. pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Ob upoštevanju predhodno naštetih meril, morajo biti dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev, morajo torej biti materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja
(thema probandi)
.
Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena. Sklicevanje zagovornika na 427. člen ZKP je zato v nasprotju z navedeno določbo in precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP), pojavi tak dvom.
Po tretjem odstavku 183. člena KZ kot zakonski znak ni opredeljeno očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, temveč sta za obstoj tega kaznivega dejanja bistvena kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je storilec zlorabil svoj položaj in da mu je bil otrok hkrati zaupan bodisi v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo.
Dejanje, opisano v izreku, ni kaznivo dejanje. Od odstopa od pogodbe dalje obsojenec oškodovanki namreč ni več obljubljal ničesar, oškodovanka pa od tedaj dalje tudi ni bila v zmoti o tem, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da o pravnih vprašanjih, ki jih izpostavlja predlog, sodišče sploh ni odločalo, zato pogoji iz 367a. člena ZPP niso izpolnjeni, kar ima za posledico zavrnitev predloga za dopustitev revizije (367c. člena ZPP).
ZUS-1 člen 51, 51/2, 75, 75/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP-2 člen 74, 74/3. OZ člen 50. URS člen 22.
dovoljena revizija - vrednostni razlog za dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - poslovanje z neplačujočimi gospodarskimi subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - navidezni posli - subjektivni element - neobrazloženost sodbe glede razlogov za neizvedbo glavne obravnave - neopredelitev do dokaznih predlogov - kršitev pravice tožeče stranke do izjave - absolutno bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je pravni posel sklenjen iz nedopustnega nagiba, to ne pomeni, da je navidezen, temveč velja prav nasprotno, namreč, če je pravni posel sklenjen zaradi določenega nagiba, potem je toliko bolj gotovo, da je imela stranka tudi resnično voljo za sklenitev pravnega posla. Na davčnopravnem področju se takšni posli obravnavajo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju ter če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
Ker je sistem DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati tudi stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, v prvi vrsti stališče, da se prejemnika računa, ki je bil podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira z zavrnitvijo pravice do odbitka vstopnega davka le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element).
V obrazložitvi izpodbijane sodbe je opustitev izvedbe glavne obravnave utemeljena z navedbo, da revidentka ni navedla „nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev“. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov oziroma izvedbe glavne obravnave pomeni, da je sodišče prve stopnje vnaprej predvidevalo, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov. Lahko gre torej za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagan dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako. Ker svoje vnaprejšnje dokazne ocene sodišče prve stopnje tako ni utemeljijo, prav tako pa ni navedlo kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, je kršilo revidentkino pravico do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma njeno pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - sklep o stroških
Sklep o stroških pomeni odločitev o stranski terjatvi iz drugega odstavka 39. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka tega člena ne upošteva pri vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna dovoljenost revizije. Hkrati sklep o stroških postopka ne spada med sklepe iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim bi bil postopek v sporu pravnomočno končan. Ker glede na to v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot stranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2-b, 236.
dovoljenost revizije - zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni podan - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - že rešena pravna vprašanja - hipotetično vprašanje
Vrednosti pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je lahko izpolnjen le v primeru upravnih aktov, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska, bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijana odločba pa ni takšne narave, saj le ugotavlja, da ni utemeljen revidentov zahtevek za odpust terjatev, ki so mu bile naložene z drugo odločbo.
Presoja o tem, ali je sodišče storilo določeno kršitev, je načeloma stvar meritorne obravnave revizije in ne stvar, o kateri bi se lahko presojalo v fazi odločanja o dovoljenosti revizije. Zaradi navedenega je treba vprašanja, ki preprosto predpostavljajo, da je do očitane kršitve dejansko prišlo, ne da bi že iz samega vprašanja ali obrazložitve vprašanja izhajalo, zakaj naj bi bila takšna predpostavka utemeljena, obravnavati kot hipotetična vprašanja, torej kot vprašanja, za katera ni izkazano, da se nanašajo na dejansko vsebino zadeve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 220, 220/2-b, 236.
dovoljenost revizije - zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - že rešena pravna vprašanja - hipotetično vprašanje
Presoja o tem, ali je sodišče storilo določeno kršitev, je načeloma stvar meritorne obravnave revizije in ne stvar, o kateri bi se lahko presojalo v fazi odločanja o dovoljenosti revizije. Zaradi navedenega je treba vprašanja, ki preprosto predpostavljajo, da je do očitane kršitve dejansko prišlo, ne da bi že iz samega vprašanja ali obrazložitve vprašanja izhajalo, zakaj naj bi bila takšna predpostavka utemeljena, obravnavati kot hipotetična vprašanja, torej kot vprašanja, za katera ni izkazano, da se nanašajo na dejansko vsebino zadeve. Prav takšno je tudi obravnavano vprašanje.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog - javni uslužbenec - strokovno-tehnično delovno mesto - uradniško delovno mesto - prednostna pravica do zaposlitve
Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.
dovoljenost revizije - dovoljenje za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker iz navedb ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pravno vprašanje, glede katerega revidenti pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Splošne in v celoti neizkazane navedbe, ki Vrhovnemu sodišču ne omogočajo presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt res zelo hude posledice za posameznega revidenta, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - vročitev
Bistvo vročitve je v pravici delavca do seznanitve z obdolžitvijo in z datumom zagovora in ne v formalnosti postopka vročanja. Zato je odločilnega pomena, da je tožnica oboje prejela.
Neupoštevanje delodajalčevih navodil, tudi če posebne negativne posledice niso ugotovljene, predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje norme - dokazno breme
Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela je ob vpeljanem sistemu spremljanja storilnosti, praviloma posledica prav nepravočasnega, nestrokovnega ali nekvalitetnega dela, razen v primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ali krivdnega ravnanja delavca, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Očitek nedoseganja postavljene norme implicitno vsebuje tudi očitek nepravočasnega, nestrokovnega ali nekvalitetnega dela, zato tega delodajalcu ni treba posebej in izrecno zatrjevati (in dokazovati), delavec pa lahko zatrjuje, da nedoseganje norme ni posledica navedenih dejavnikov, ampak drugih upravičenih razlogov (tako subjektivnih kot objektivnih). Glede na to je materialnopravni zaključek sodišča, da bi kljub nedoseganju pričakovanih rezultatov, tožena stranka morala še posebej dokazati tudi nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno delo tožnika, napačen.
ZDR-1 člen 85, 100, 100/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - pravica do zagovora - kršitev konkurenčne klavzule
Dejstvo, da je bila tožena stranka sama žrtev kršitve, ki jo je storil tožnik, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. V tem primeru ni mišljen delodajalec kot pravna oseba (ta je v primeru kršitve vedno "žrtev" le – te), ampak delodajalec kot fizična oseba ali oseba, ki v smislu 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca. Tudi odsotnost zaradi bolezni sama po sebi ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni bi morala tožena stranka tožniku dati možnost zagovora. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena, na to pravico ne more in ne sme vplivati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - premestitev delavca iz oddelka na oddelek
Premeščanje delavca iz enega oddelka na drug oddelek (s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratno ponudbo nove pogodbe za drugo delovno mesto) glede na potrebe poslovnega procesa (kot jih vidi in razumno utemelji poslovodstvo) je v okvirih dovoljene proste poslovne odločitve delodajalca, ki na tak način zagotovi nemoten in optimalen potek delovnega procesa.