dovoljenost revizije - davčna izvršba - rubež terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za neravnanje po sklepu o izvršbi - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - kršitev ustavnih pravic
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka z navedbami, da gre zaradi kršitev ustavnih pravic po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Pisno opozorilo, ki je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko učinkuje na delavca le glede takšne kršitve, ki je storjena po vročitvi pisnega opozorila, ne pa tudi glede kršitev, ki so bile storjene pred podajo le-tega.
Tudi v individualnem delovnem sporu je izvedba dokazov po uradni dolžnosti predvidena le kot izjemna možnost sodišča. V primeru spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je potrebno upoštevati tudi določbo 84. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu, to je, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga oziroma na sploh pogojev za zakonitost odpovedi dokazati delodajalec. Taka ureditev v teh sporih praktično izključuje določbo ZDSS-1 o izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist delodajalca oziroma v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 87, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika - pridobitno delo - odpotovanje iz kraja bivanja brez odobritve - skladnost izpovedbe prič - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - trditvena podlaga - prekluzija
Tožnik nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni uveljavljal iz razloga, da ni obstajal pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 do konca prvega naroka za glavno obravnavo. To je uveljavljal šele kasneje - v pripravljalni vlogi z dne 12.1.2015, pa še to pod napačno predpostavko, da mora zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi z utemeljevanjem obstoja tega pogoja najprej zatrjevati tožena stranka, ne da bi tožnik na to nezakonitost sploh opozoril oziroma jo utemeljil. Tožena stranka je v svoji prvi kasnejši pripravljalni vlogi z dne 19. 1. 2015 (pravilno) opozorila na prekluzijo tožnika, vendar v tej vlogi tudi dovolj jasno navedla, da je obstajal tudi navedeni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, o tem pa je že prej izpovedala tudi zakonita zastopnica tožene stranke. Tožena stranka je torej na sicer prepozne navedbe tožnika (kar sta sodišči spregledali) takoj podala ustrezne trditve glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO -KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS3006914
OZ člen 49. KZ-1 člen 211. ZKP člen 145.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - neveljavnost sporazuma - prevara - naznanitev kaznivega dejanja - javni zavod
Tožnik ob sklenitvi sporazuma glede na zakonske določbe o dolžnosti naznanitve kaznivih dejanj javnih oseb ni mogel biti v zmoti glede tega, da ga bo tožena stranka naznanila – nasprotno, to bi moral pričakovati, ne glede na morebitne obljube tožene stranke, saj bi se moral zavedati, da tovrstnih obljub tožena stranka ne bo mogla in smela izpolniti. Tožnik ne more trditi, da ga je tožena stranka z vložitvijo kazenske ovadbe prevarala, če pa je vedel ali pa bi moral vedeti, da je to dolžna storiti.
Sodišče je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče s sklicevanjem na načelo materialne resnice ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranke niso navajale, razen v primeru, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP).
Na podlagi 285. člena ZPP, sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranko sicer lahko opozori na pomanjkljivo substanciranje, ne sme pa se z njo poistovetiti in samo zapolniti vrzeli v dejanskih navedbah ali pa jo spodbuditi, da spremeni tožbeni temelj.
URS člen 23, 25, 125, 157, 157/2. ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1-4. ZS člen 101. ZKP člen 339, 339/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 343. Protokol (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke člen 39. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 2, 19, 22, 22/2.
subsidiarni upravni spor - dopustnost tožbe - standard obrazloženosti - hišna preiskava - preiskava elektronske naprave - odredba sodišča v predkazenskem postopku - zaseg dokumentacije tretje osebe - privilegij nedotakljivosti arhiva - drugo primarno sodno varstvo
Zmotna je predpostavka, da je odsotnost pravnih sredstev v ZKP (v smislu 25. člena Ustave), ki bi jih pritožnica lahko uporabila v svojem primeru v zvezi z opravljanjem hišne preiskave in preiskave elektronskih naprav, podlaga za subsidiarni upravni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave oziroma 4. člena ZUS-1. Tako razumevanje bi namreč pomenilo, da je upravni spor sredstvo za odpravljanje neustavnosti (kršitve pravice do pravnega sredstva iz omenjenega člena Ustave) vsakega drugega postopkovnega zakona, na podlagi katerega ravna za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi pristojno sodišče.
Ker je odredbi o hišni preiskavi in preiskavi elektronskih naprav izdal preiskovalni sodnik, je bila odločitev o obeh preiskavah in predmetih, ki se iščejo in zasežejo, sprejeta v postopku sodnega varstva. Zato se dilema, ali je bilo z odredbama in s tem povezano izvedbo preiskovalnih dejanj (ter v tem okviru dopustnostjo zasega pritožničinih dokumentov) poseženo v tožničin privilegij ne nanaša več na obstoj sodnega varstva kot pomembnem vprašanju za presojo dopustnosti upravnega spora, ampak odpira vprašanje možnosti uporabe učinkovitih pravnih sredstev, predvidenih v zakonu v skladu s katerim se zagotavlja konkretno sodno varstvo (v tem primeru ZKP). Tako mora pritožnica, čeprav ni osumljenka in se niso preiskovali njeni prostori in naprave, ki meni, da nima pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, s katero je poseženo v njen privilegij do nedotakljivosti arhivov, to pomanjkljivost uveljavljati v postopku, v katerem je bila sporna odločitev sprejeta in izvršena.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - invalid - upoštevanje omejitev iz invalidske odločbe - ustrezno delo - samovoljen izostanek z dela
Po presoji revizijskega sodišča revidentova odsotnost z dela zaradi nestrinjanja z delovnim mestom, na katerem je delal po izdaji invalidske odločbe in na katerem naj bi še naprej delal na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDSS-1 člen 19, 34. ZPP člen 7, 212, 214. ZDR člen 53, 54.
podoba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - projektno delo - trditvena podlaga - preiskovalno načelo - načelo materialne resnice - trditveno breme - dokazno breme
Sodišče ugotavlja, da tudi v individualnem delovnem sporu glede na določbe 19. člena ZDSS-1 veljajo določbe 7. in 212. člena ZPP, da mora vsaka stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek oziroma zahtevku nasprotuje. Pri tem 214. člen ZPP določa, da se zatrjevana dejstva, ki jih druga stranka ne zanika, štejejo za priznana, razen če sodišče misli, da jih je stranka priznala (ni zanikala) z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP ne more razpolagati.
Sodišče prve stopnje se utemeljeno ni odločilo za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti v smislu 34. člena ZDSS-1, saj je tudi taka izvedba dokazov v individualnem delovnem sporu vezana na okvir spornih navedb strank oziroma lahko služi le za dokazovanje teh navedb in kontrolo priznanja dejstev s strani nasprotne stranke z namenom prepovedanih razpolaganj s tožbenim zahtevkom v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP.
Ob dejstvu, da je imel tožnik pri toženi stranki za določen čas sklenjeno pogodbo o zaposlitvi brez prekinitve za več kot dve leti , bi bila njegova pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena, če bi bila dejansko sklenjena za delo na projektu, katerega trajanje bi bilo že v naprej predvideno le do 31. 3. 2011 ali bi bil projekt takrat dejansko zaključen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/2. ZUJIK člen 33, 33/2, 36, 36/2, 39. ZZ člen 34, 35. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice člen 14.
dovoljena revizija - imenovanje direktorja zavoda na področju kulture - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Glede na to, da so triletne delovne izkušnje na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih v Odloku določene kot pogoj za imenovanje direktorja, bi se moralo sodišče opredeliti do tožbenega ugovora, da izbrana kandidatka tega pogoja ne izpolnjuje, česar pa sodišče prve stopnje s pojasnjevanjem diskrecijskega pooblastila, ki ga ima pristojni organ za izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, ni storilo. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja razpisnega pogoja, presoja, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, ni predmet proste presoje organa, ki je pristojen za imenovanje direktorja. Da so delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih objektivno ugotovljive, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi VIII Ips 235/2006 z dne 24. 4. 2007.
ZUS-1 člen 96, 96-6, 98, 98/2. ZPP člen 402, 402/4, 404, 404/1. ZBan-2 člen 273, 273/1-1. KZ-1 člen 78, 78/2.
prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - revizija in predlog za obnovo postopka - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka - kriterij smotrnosti
Kadar stranka vloži revizijo, nato pa še predlog za obnovo postopka, predlog za obnovo pa prispe na sodišče v času, ko je bila zadeva zaradi odločitve o reviziji že predložena revizijskemu sodišču, je za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen, pristojno revizijsko sodišče.
Ker bi bilo ob morebitni vsebinski obravnavi predloga za obnovo postopka ključno vprašanje odnosa med kazensko obsodilno sodbo in odločitvijo o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po ZBan-2, to pa je hkrati vprašanje, na katero bo moralo v okviru vsebinske presoje revizije odgovoriti Vrhovno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča bolj smotrno prekiniti postopek s predlogom za obnovo postopka in najprej odločiti o reviziji.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 4/1, 40. URS člen 22. ZIntPK člen 13. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaključne ugotovitve - upravni akt po 2. členu ZUS-1 - dopolnjevanje postopka - pravica do izjave
V obravnavani zadevi gre za oblastno odločitev, tožena stranka v zaključnih ugotovitvah ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja tožnika v posamičnem primeru, zato so zaključne ugotovitve akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, torej javnopravni, enostranski, oblastveni akt, s katerim je organ (tožena stranka) odločil o obveznosti (dolžnem ravnanju) posameznika (tožnika).
Utemeljen je toženkin pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo 40. člen ZUS-1, saj je z odločitvijo, da je bilo z izdajo (in ne z objavo, kot je uveljavljal tožnik) nezakonito poseženo v njegove ustavne pravice, nadomestilo tožnikovo voljo, za kar ni podlage v zakonu.
Toženka utemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da izpodbijana sodba ugotavlja tudi kršitev pravice iz 34. člena Ustave RS, sodišče pa ni pojasnilo, na kakšen način oziroma zakaj je toženka posegla v to ustavno pravico in da torej sodba v tem delu nima razlogov in se je ne da preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo poseg v tožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS in pravilno navedlo, da je toženka po prvotnem osnutku dodatno ugotavljala dejstva in okoliščine oziroma izvajala dokaze, zato bi moral tožniku biti poslan v izjavo tudi dopolnjen osnutek ugotovitev.
Glede na vse navedeno je neutemeljeno toženkino pritožbeno navajanje, da vodi (le) postopek neformalnega nadzora, da vsebinsko ne odloča o materialnopravni obveznosti tožnika in glede na jasno določbo petega odstavka 13. člena ZIntPK, da načelna mnenja in ugotovitve komisije ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti in nimajo oblike upravne odločbe, niti inštančnega sodnega preverjanja mnenja preko mehanizmov pravnih sredstev ne more biti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jasnost navodil delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti - opis delovnih nalog v pogodbi o zaposlitvi
Revizija utemeljuje očitek o napačni presoji v izpodbijani sodbi, predvsem na nekonsistentnem vpisu naziva delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da so ji bile delovne naloge jasno predstavljene s strani tožene stranke, samo mešanje nazivov delovnih mest vodje proizvodnje in oddelčnega vodje prodaje v pogodbi o zaposlitvi na drugačno presojo očitanih kršitev nima vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - pisna obrazložitev dejanskega razloga za odpoved
Res je sicer, da je iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je tožena stranka pri reorganizaciji zasledovala tudi načelo enakega plačila za enako delo. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da zgolj namen znižanja plač ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa v tem sporu želja po poenotenju plač ni bila edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dejansko spremenila organizacijo dela, delo tožnika po novi pogodbo o zaposlitvi pa se glede odgovornosti razlikuje od dela po odpovedani pogodbi.
ZDR-1 člen 134. ZPP člen 8, 86, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zapadlost plač - opravljanje dejanj v reviziji po pooblaščencu
Neutemeljen je revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi z upoštevanjem zapadlosti vtoževanih nadomestil plače. Res je sicer, da pogodba o zaposlitvi določa, da se delavcu plača tekočega meseca izplačuje do 18. dneva naslednjega meseca in da enako določa tudi drugi odstavek 134. člena ZDR-1. Vendar pa ugoditev zahtevku za plačilo nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za nadomestilo prejšnjega meseca temelji na neprerekani trditvi tožnika, da je bilo ustno dogovorjeno, da se plače izplačujejo 5. dne v mesecu in da so se tako tudi izplačevale, kar izhaja tudi iz v spis vloženih plačilnih listin.
Sodišče soglaša s presojo sodišč druge in prve stopnje, da je električna mesoreznica nevarna naprava, ki v smislu 149. in 150. člena OZ pogojuje objektivno odgovornost njenega imetnika za škodo, ki nastane v posledici njenega delovanja. Pri tem pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost druge toženke, ki je puščala mesoreznico v obratovanju, čeprav je bila predhodno opozorjena, da je v okvari varnostno stikalo, ki bi sicer preprečilo možnost tožničine poškodbe. K poškodbi pa je prispevala tudi tožnica sama, ker pred čiščenjem mesoreznice ni izklopila iz električne napetosti oziroma ni izklopila siceršnjega glavnega stikala ter pomotoma pritisnila na ročni vklop. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je podana tako objektivna kot krivdna odškodninska odgovornost druge toženke ter da je tožnica kot oškodovanka s svojim ravnanjem sama prispevala k škodnemu dogodku v višini 30%.
dopuščena revizija - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - skrajšanje odpovednega roka - odškodnina zaradi nespoštovanja odpovednega roka
Stališče , da se za pristanek delodajalca k sporazumu o prenehanju delovnega razmerja in skrajšanju odpovednega roka šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki da odpoved oziroma preneha prihajati na delo, je materialnopravno zmotno. Ker pa je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na dve različni materialnopravni podlagi, tožeča stranka pa je dopustitev revizije predlagala le glede pravilnosti prve ne pa tudi druge, v tem okviru pa je bila revizija tudi dopuščena, to ne more vplivati na pravilnost končne odločitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pri presoji ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, kršitev zahteve, da takšna pogodba vsebuje razlog za sklenitev, ne more imeti enake teže, kot če pogodba o zaposlitvi nima katere od preostalih bistvenih sestavin iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1, kot je na primer istočasno uzakonjena zahteva, da mora pogodbo o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je dopustna le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Glede na takšen značaj pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razumljiva zakonska zahteva, da je tak dopusten razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden že v sami pogodbi o zaposlitvi. Opustitev navedbe takšnega razloga v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar ga ni mogoče ugotoviti že iz same pogodbe, posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - ravnanje, ki moralno škoduje interesom delodajalca
Za presojo tožnikove kršitve je bila zlasti pomembna njegova izjava gibalno ovirani potnici, da bo poskrbel, da ji ne dajo več vozovnice, saj taka izjava invalidno osebo utemeljeno še posebej prizadene in je za delavca v javnem avtobusnem prometu povsem nesprejemljiva in lahko grobo prizadene ugled delodajalca, ki takšno javno službo opravlja.