izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola
Stališče tožene stranke, da je mogoče za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne glede na druge okoliščine, je v nasprotju z določbami prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko najstrožji in skrajni ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti z delovnega razmerja, predviden za najhujše kršitve obveznosti, ko z delavcem tako glede na težo kršitve, kot glede na druge okoliščine, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da ima kot delodajalec dolžnost, da v okviru zagotavljanja varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci ne opravljajo dela pod vplivom alkohola, vendar to ne pomeni, da prav vsaka kršitev, ne glede na okoliščine, že omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015387
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije – omejitev gibanja – pridržanje za namen predaje - splošno vprašanje - odstop od sodne prakse ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
Revident bi moral pojasniti, zakaj so vprašanja pomembna za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi, ter navesti, na kakšen način bi morala biti pravna pravila pravilno uporabljena. Vprašanja pa je navedel le na splošni in načelni ravni, kar za dovoljenost revizije ne zadošča.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
Tudi ob predpostavki, da ima sodba dejansko naravo sodne poravnave (in sta se pravdni stranki sporazumeli o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok), ni mogoče šteti, da gre za sporazum v smislu desetega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi zato, ker se gramatikalno izrecno nanaša samo na otroški dodatek in iz zapisa ne izhaja dogovor, pri kom od staršev se bo otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval. Poleg tega je razlaga, da 6. točka izreka sodbe predstavlja sporazum, predviden v zakonu iz leta 2012, preširoka, glede na to, da je bila sodba izdana leta 2003.
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDavP-2 člen 158, 158/2, 179, 181, 182, 182/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - škoda - davčna izvršba - rubež - hramba vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede pravilnosti materialnopravne presoje pritožbenega sodišča glede obstoja odškodninske odgovornosti toženke za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti zarubljenega vozila v času rubeža.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti odmerjena prenizko.
Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske odgovornosti se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - lastniška enovitost kompleksa
Namen ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je preprečiti, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremične prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo glede na vsebino izrabe tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve namena izrabe prostora. V tem smislu ZDen res ne varuje zavezanca in upravljalca kompleksa v njunem obligacijskem razmerju, vendar pa v obravnavni zadevi sedanjega lastniškega stanja ni mogoče gledati izolirano od „lastniškega“ (oziroma družbenolastniškega) režima ob uveljavitvi ZDen, ko je občina imela pravico uporabe na pretežnem delu obravnavnega kompleksa, vključno na zemljiščih, ki obkrožajo sedaj obravnavano zemljišče, in skupaj z njim pomenijo centralni del obravnavanega kompleksa.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti - dejanska delitev stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - širitev dejanske podlage na drugi stopnji sojenja - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;
- ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;
- ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.
Pravdni stranki sta sklenili mandatno pogodbo. Izpolnitveno ravnanje tožnika je predstavljalo zastopanje toženca v denacionalizacijskem postopku ter kasnejša prodaja vrnjenega premoženja. Izpolnitveno ravnanje toženca pa je predstavljala obveznost plačila nagrade in sicer v višini 35% vrednosti vrnjenega premoženja.
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da se ta skupen namen ni udejanjil, ker je tožnik zlorabil oziroma usodno skalil zaupno razmerje ter mu je toženec utemeljeno odpovedal pooblastilo.
Ker je bilo tako, tožniku dogovorjena oblika nagrade, ne pripada niti v zakonsko dopustnem, 15% deležu od vrednosti vrnjenega premoženja, marveč bi mu pripadla le ustrezna nagrada za že opravljeno delo (tretji odstavek 766. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V skladu s 778. členom OZ bi tožniku pripadalo običajno plačilo - to pa je plačilo po odvetniški tarifi.
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je glede osebe, odgovorne za škodo zaradi izliva vode v stanovanju, treba uporabiti 16. člen SZ-1,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo za škodo zaradi izliva vode v stanovanju odgovoren zemljiškoknjižni lastnik stanovanja,
- ali sodba sodišča druge stopnje vsebuje razloge za zavrnitev ugovora tožene stranke glede soprispevka tožnika k nastali škodi po 171. členu OZ.
ZUS-1 člen 59, 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 32, 33, 67, 67/1-a, 67/2, 67/6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - materialni prekluzivni rok za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - začetek teka roka - izhodiščno davčno obdobje - davčno obdobje, v katerem nastane obveznost obračuna izhodnega DDV - davčno obdobje, v katerem davčni zavezanec prejme račun - skladnost nacionalnega roka z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost - odločitev na nejavni seji
Za iztek roka za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, določenega v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da „pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV“, obveznost obračuna izhodnega DDV pa nastane ko nastane obdavčljivi dogodek, torej - kot upoštevno v danem primeru – ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (32. in 33. člen ZDDV-1). V danem primeru pa je med strankama kot bistvena okoliščina nesporno, da je obdavčljivi dogodek nastal v letu 2008. Tedaj je nastala tudi obveznost obračuna DDV, s tem pa je določen tudi čas, v razmerju do katerega se je navedeni rok tudi iztekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0018606
OZ člen 179, 247, 247/3. ZOZP člen 20a, 20a/2. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 4/6.
Določila drugega odstavka 20. a člena ZOZP se ne sme razlagati na način, da ima zavarovalnica v vsakem primeru, ko je njena odgovornost sporna ali škoda ni v (celoti) ocenjena, na voljo tri mesece za reševanje oškodovančevega odškodninskega zahtevka, šele potem pa pride v zamudo.
dovoljenost revizije - zavrženje - pravilnost uporabe ZUP - transakcijska vrednost blaga - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - trditveno in dokazno breme
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP ni dovoljen revizijski razlog.
Ker je bil revident ustrezno seznanjen z vsemi listinami, ki se nanašajo na njegovo zadevo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na vsebino zadeve.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 234a, 234a/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – odločilna dejstva – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – sprememba obtožbe – nasprotje v izreku sodbe – nasprotje med izrekom in razlogi - poslovna goljufija
Čas sklenitve pogodbe ni odločilno dejstvo, zato obtožba s sodbeno ugotovitvijo tega dejstva ni mogla biti prekoračena. Objektivna istovetnost sodbe z obtožbo se namreč ne nanaša na vsa z obtožbo zatrjevana in s sodbo ugotovljena dejstva, temveč le na konkretna dejanska stanova obtožbe in sodbe, ki sta praviloma zajeta v opisu dejanja v izreku obtožnega akta in sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008188
ZKP člen 136, 161, 371, 371/1-5, 371/1-8, 371/1-11, 437, 437/1. ZSS člen 99, 99/1. KZ člen 289, 289/3. URS člen 23, 134, 134/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni in pomanjkljivi razlogi - zavrženje kazenske ovadbe - ne bis in idem - pravica do sodnega varstva - nepristranski in neodvisni sodnik - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - kriva izpovedba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje krive izpovedbe je podano, če se lažnost izpovedi nanaša na bistvene stvari, torej na tiste, ki se nanašajo neposredno na stvar obravnavanja oziroma so lahko podlaga za odločitev.
Učinka „res iudicata“ ni mogoče širiti na zavrženje kazenske ovadbe po 161. členu ZKP, saj ne gre niti za v sodni postopek pritegnjeno zadevo niti za zunajsodno rešitev zadeve, ki bi osumljencu nalagala določene obveznosti.
Sodišče bi moralo razpolagati z dovoljenjem Državnega zbora za kazenski pregon obsojenca (sodnika) že v trenutku zaslišanja obsojenca pred vložitvijo obtožnega predloga. Sodišče, ki obtožnega predloga zaradi odsotnosti dovoljenja za začetek kazenskega postopka ni zavrglo in je samo vložilo zahtevo za pridobitev tega dovoljenja, je kršilo določbo prvega odstavka 437. člena v zvezi s 136. členom ZKP, vendar ugotovljena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
OZ člen 131, 131/3, 153. ZON člen 92, 92/1, 92/2, 93. ZŽiv člen 28. ZDLov-1 člen 54.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - varstvo javne koristi - varstvo narave - zavarovane živalske vrste - škoda, ki jo povzročijo živali - krokarji - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje oškodovanca - rejec živali - ekološka reja - sonaravna reja
Mogoč in dopusten ukrep rejca bi bil, da bi ogrožene primerke (breje ovce) zaprl v stajo za toliko časa, kot je potrebno, da novo skoteni jagenjčki niso več potencialen plen krokarjev. Ker gre za mogoč, dopusten in učinkovit ukrep, gre tudi po presoji revizijskega sodišča za ukrep, ki ustreza standardu dolžnega, skrbnega ravnanja iz prvega odstavka 92. člena ZON.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZZDR člen 96. OZ člen 94, 99.
dopuščena revizija - očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe roka iz drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika za vložitev tožbe za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva.