CZ člen 158, 158/3, 48, 50, 62. ZUP člen 28, 28/2, 28, 28/2.
pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - carina - odpust carinskega dolga - uveljavljanje preferencialne obravnave
Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka kot carinski deklarant polja 36 oziroma 39 carinske deklaracije ni izpolnila, ugodnosti ni uveljavljala. Glede na navedeno ni podlage za odpust carinskega dolga, ki ga je tožeča stranka predlagala v svoji vlogi, saj ob upoštevanju 50. člena CZ sprememba enotne carinske listine, potem, ko je blago sproščeno v promet, ni več mogoča. Pooblastilo ministra za odločanje ni vezano na njegov mandat, saj prenehanje mandata predstojnika na dano pooblastilo ne vpliva, ker ne gre za osebno pooblastilo (pooblastilo za zastopanje), ampak za pooblastilo za odločanje, ki izhaja iz položaja (funkcije) ministra.
odprava izpodbijanega akta - molk organa - spor polne jurisdikcije - upravni spor
Prvi odstavek 69. člena ZUS-1 sodišče ne zavezuje, da v vsakem primeru molka tožene stranke samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije, temveč mu le daje možnost izbire.
pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - razlogi za odločitev - univerza - izvolitev v naziv redni profesor - prosti preudarek
Ne glede na to, kako je prvotožena stranka postopek izvolitve in način glasovanja uredila v svojih aktih, je svojo določitev dolžna obrazložiti tako, da je ob uveljavljanju sodnega varstva in pri sodni presoji mogoče ugotoviti, ali so prvotoženo stranko pri odločanju v polju prostega preudarka vodili razumni razlogi, torej razlogi, ki služijo namenu izvolitve v naziv redni profesor (52. člen ZViS opredeljuje vlogo visokošolskih učiteljev). Takšne presoje pa zgolj sklicevanje na izid tajnega glasovanja ne omogoča in ne služi namenu, za katerega je prvotoženi stranki pooblastilo iz prvega odstavka 55. člena ZViS dano.
Po ZDoh so obdavčeni prejemki iz dela, odvisnega in neodvisnega. V osnovo za davek iz osebnih prejemkov se všteva vsak prejemek, dosežen s kakršnim koli opravljanjem poslov izven delovnega razmerja, vendar ne v okviru neregistrirane dejavnosti.
vrednost podržavljenega premoženja - denacionalizacija zemljišč
Podržavljenje po Temeljnem zakonu o razlastitvi ne pomeni že a priori, da se je status zemljišča, ki se je na podlagi tega zakona podržavil spremenil, pač pa mora ta sprememba izhajati tudi iz same odločbe o podržavljenju - glede na predvideno gradnjo.
dopustnost upravnega spora - dopustnost tožbe - upravni spor
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta - odločbe organa prve stopnje, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1).
ZPPSL člen 111, 30, 36, 103, 111, 30, 36, 103. CZ člen 6. ZDavP člen 1. ZUP člen 153, 153.
prisilna izterjava carinskega dolga - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave oziroma najpozneje z dnem začetka stečajnega postopka je bil postopek prisilne izterjave, ki je bil tedaj v teku, po samem zakonu prekinjen. Tožena stranka, ki je to dejstvo očitno spregledala, je zato ravnala nepravilno in v nasprotju z zakonom, ko je kljub prekinitvi postopka pritožbo tožeče stranke obravnavala ter o njej z izpodbijano odločbo tudi odločila. Ob ugotovitvi, da se je nad dolžnikom začel stečajni postopek, bi namreč moral organ po uradni dolžnosti izdati ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka in ga nato vročiti stečajnemu dolžniku. S postopkom odločanja o pritožbi pa bi smela nato tožena stranka nadaljevati šele po vstopu stečajnega upravitelja v postopek, kot je določeno to v 153. členu ZUP, na uporabo katerega napotuje zakon, ki ureja davčni postopek.
carina - carinska tarifa - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - strokovno mnenje
Tožena stranka je svojo odločitev, da se sporno carinsko blago uvrsti v tarifno oznako 1702 90 99, utemeljila na predloženih strokovnih mnenjih Generalnega carinskega urada kot posebnega organa, ki po svoji vsebini sicer opravlja vlogo izvedenca carinskih postopkov, vendar ga ni mogoče šteti za izvedenca iz 189. člena ZUP, saj Generalni carinski urad po samem zakonu (10. člen ZCS) opravlja naloge, za katere je potrebno strokovno znanje, torej ima zaradi razpolaganja s specialnimi znanji zakonsko pooblastilo za dajanje strokovnih mnenj.
molk organa - molk inšpekcijskega organa prve stopnje
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki, če se postopek začne po uradni dolžnosti, saj tožnica v inšpekcijskem postopku, ki ni bil začet proti njej pač pa proti gospodarski družbi B.B.B d.o.o., še nima položaja stranke.
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ne pa navedba njegove firme oziroma njegovega sedeža. Osnovnega besedila 7. odstavka 40. člena ZDDV ni mogoče razumeti v smislu določitve prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pojem davek, ko gre za vračanje ne vključuje tudi obresti, posledično pa po davčnih predpisih ni podlage za vračanje obrestovanih zamudnih obresti. Morebitnega prikrajšanja, ki zato nastane pa na upravno pravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
V fazi gradnje (ko torej trajnega bivanja oseb v objektu niti ni mogoče ugotavljati), se lahko davčni organ pri odločanju o tem, ali je pravilna uporaba nižje stopnje DDV, opre le in predvsem na gradbeno dokumentacijo.
Logično in v skladu z naravo carinskega postopka je, da istega blaga ni mogoče dvakrat sprostiti v prost promet. Zato je odločilnega pomena, ali je tožeča stranka v postopek sprostitve v prost promet dvakrat deklarirala isto blago in s tem storila nenamerno napako iz 1. odstavka 51. člena CZ.
status bivšega političnega zapornika - poprava krivic
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na izvršitev priznane pravice, to je pokojninske dobe za čas odvzema prostosti v dvojnem štetju, za samo odločanje o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta niso relevantni. Tožnikov ugovor glede nepriznavanja časa, v katerem mu je bilo odvzeto državljanstvo, pa je tožbena novota.
Za zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi.
ZAzil člen 27, 27/5, 27, 27/5. ZUS-1 člen 36/1, 36/1-6, 66, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-6, 66, 4, 4/1, 36.
poseg v človekove pravice - zavrženje tožbe - azil - omejitev gibanja - vročitev sklepa o podaljšanju omejitve gibanja
Ker je tožnik sklep o podaljšanju omejitve gibanja že prejel, kršitve pravice varstva ustavne svobode ne more biti več in je tudi ni mogoče več preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev pravice.
ZUP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZOro-1 člen 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4, 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4.
izpolnjevanje pogojev - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost - dovoljenje za nabavo orožja
Upravičen razlog za izdajo orožja oziroma orožne listine ima posameznik, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje.
Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1c, 1c/2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 6, 63, 63/1, 68, 68/1, 249, 249/3, 234.
neverodstojnost prosilca za azil - jezik v postopku - posredni učinek direktive - utemeljen strah pred preganjanjem - ocena informacij o izvorni državi - azil - mednarodna zaščita - pravo EU
Procesne določbe zakona je treba razlagati tako, da imajo stranke učinkovit dostop do azilnega postopka, da lahko na učinkovit način uveljavljajo mednarodno zaščito na podlagi PES in zakona. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje neposrednega učinka določila 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, ampak za vprašanje posrednega učinka. Določilo 9. člena te direktive tožnikom ne nalaga nobene obveznosti, ampak ima zgolj interpretacijsko naravo Subjektivni strah mora biti objektivno utemeljen, da je podano preganjanje, vendar pa ta objektivna utemeljenost strahu ni vezana samo na objektivno stanje v državi izvora, kajti intenziven strah pred preganjanjem, ki je utemeljen v preteklem preganjanju, je lahko podlaga za zaščito po določilu 11(2) člena Direktive št. 2004/83/EC. Primarno dokazno sredstvo v azilnih postopkih je izpovedba in zaslišanje prosilca za azil, tožena stranka pa mora njegovo izpovedbo po potrebi preveriti s pomočjo poročil o stanju v izvorni državi. Tožena stranka, če se v dokazni oceni ne omeji zgolj na dejstva, ki se nanašajo na potek in izvajanje zaščite v konkretnem primeru, ampak tudi na splošno ugotavlja, da prisotnost mednarodnih sil in policije pomeni, da je zaščita zagotovljena, tega ne more ugotoviti brez ustreznih poročil o učinkovitem pravnem sistemu za odkrivanje, pregon in kaznovanje storilcev preganjanja ali resne škode. Če tožena stranka negativno odločitev opre na oceno o neverodostojnosti tožnikov, potem se ne more hkrati opreti tudi na ugotovitev, da je podana notranja zaščita, saj to določilo pride v poštev, ko je preganjanje predhodno ugotovljeno. Določilo 4(5). člena Direktive št. 2004/83/EC izrecno opredeljuje pojem verodostojnosti prosilca za azil. Pri oceni verodostojnosti je treba razlikovati med tistimi nekonsistentnostmi, ki so materialne narave in se nanašajo neposredno na razloge za mednarodno zaščito, in ostalimi elementi, kot so starost prosilca za azil, sorodstvene vezi, nekdanje države in kraji prebivališča, prejšnje prošnje za azil, dokumenti o poti ipd. Če tožena stranka odločbo opre na določeno nekonsistentnost, ki ni materialne narave, mora utemeljiti, zakaj jo šteje za pomembno glede na celotno izpoved tožnikov. Tudi v primeru, če gre za nekonsistentnost materialne narave, ki je neposredno vezana na razloge za preganjanje, le-ta nima v vsakem primeru absolutnega pomena. Tožniki nimajo prav, ko navajajo, da bi morala tožena stranka prevajati celotna poročila, saj je lahko dovolj, da so stranki predočeni bistveni deli poročila v jeziku, ki ga razume.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - osebni podatki
Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na poslovne subjekte, registrirane v RS, med katerimi so tudi osebna imena predstavnikov teh poslovnih subjektov, gre za zbirko osebnih podatkov. V zasebnem sektorju se osebni podatki ne morejo obdelovati, če za tako obdelavo ni podana osebna privolitev posameznika in če obdelave osebnih podatkov ne določa zakon.
sodno varstvo - upravni spor - pritožba zoper policista
Možnost, da se posameznik "lahko" pritoži na ministrstvo ali policijo, ali pa tudi ne, ter dejstvo, da se določilo 28. člena ZPol nanaša na situacije, ko naj bi šlo za kršitve človekovih pravic, za kar mora biti po 4. odstavku 15. člena in 23. členu Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, pomenita, da gre v primeru določila 28. člena ZPol za t.i. alternativno obliko reševanja sporov med posamezniki na eni strani in policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve na drugi strani. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic.