denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 171, 179. ZPP člen 243, 254, 254/3.
krivdna odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - vrtalni stroj - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - trditveno breme - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Toženec je opustil skrb za varnost svojih delavcev, s tem ko je dovolil prisotnost svojih delavcev, tudi tožnika, pri spuščanju oz. pospravljanju udarnega kladiva v neposredni bližini spuščajočega bremena - v njegovem delovnem območju. Vodja del bi moral operacijo pospravljanja kladiva ustaviti, ko je videl, da sta se k njemu približala tožnik in drugi delavec. Prvostopno sodišče je odgovornost toženca za škodni dogodek povsem pravilno prvenstveno utemeljilo na določilih krivdne odgovornosti.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sprememba vrednosti nepremičnine – ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – drugačno ovrednotenje nepremičnine
Ne gre za spremembo vrednosti nepremičnine, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/2. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – popravni sklep – očitna pisna pomota – datum odločitve – neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje na peti strani sodbe namesto datuma 4. 12. 2014 (ki je kot datum odločitve naveden tudi na prvi strani sodbe) zapisalo datum 4. 12. 2015, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa (328. člen ZPP) sodišče prve stopnje kadarkoli sanira.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0060905
ZIKS člen 145b. ZSKZ člen 16a, 20. ZDen člen 32.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja – vrnitev v naravi – nezazidano stavbno zemljišče – cestno telo – neurejena meja
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sporna parcela, ki meri 86 m2, ni cestno telo, je občina zavezanka za vračilo te parcele v naravi. Dejstvo, da je med cesto in to parcelo meja neurejena in pločnik nekoliko sega po južnem delu v naravi v to parcelo, še ne pomeni, da parcela spremeni namembnost.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083190
ZVZD člen 24, 24/1. ZVZD-1 člen 19, 38. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/1, 424, 458, 458/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – dolžnost usposabljanja delavca za varno delo – pomivanje kozarcev – spor majhne vrednosti
Pomivanje kozarcev je vsakdanje, enostavno gospodinjsko opravilo, pri katerem ne obstaja neobičajna velika možnost za nastanek poškodb, predvsem pa ne terja posebnega usposabljanja delavca.
predlog za ureditev meje – nepopoln predlog za ureditev meje – zavrženje predloga za ureditev meje – obvezna vsebina predloga za ureditev meje – udeleženci postopka za ureditev meje
Predlagateljica je po prejemu pozivnega sklepa navedla solastnike sosednje nepremičnine kot udeležence postopka na pasivni strani, ni pa kot udeleženke postopka označila AA, s katero sta solastnici parc. št. 1 k. o. X. AA predloga ni podpisala, zato v tem postopku ne more nastopati kot predlagateljica, čeprav bi se iz navedb predlagateljice dalo izluščiti, da je predlog vložen tudi v njenem interesu. Predlagateljica tudi ni poslala predloga s prilogami v zadostnem številu, da bi ga bilo mogoče vročiti vsem solastnikom sosednje parcele in še AA. Zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo.
povrnitev stroškov – umik tožbe – potrebni stroški – strošek sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka ni zahtevala vrnitve sodne takse po določbi 36. člena ZST-1, pač pa, da ji nasprotna stranka po načelu krivde, zaradi umika tožbe, povrne vse pravdne stroške, ki so ji nastali zaradi vložitve pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je njena zahteva utemeljena, je odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov sodne takse za ugovor, nepravilna.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki potrebuje določeno institucionalno varstvo, zgolj s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih možnosti, saj sicer zakonsko predvideni ukrepi iz 74. člena ZDZdr ne bili izvedljivi.
Za dodatno dokumentacijo je mogoče šteti tisto, kar ni zaobseženo v spisu s prilogami. Ne iz mnenja in ne iz stroškovnika ni razvidno, da bi izvedenec pridobil dodatno dokumentacijo.
stroški postopka – skupni stroški postopka – glede na vse okoliščine primera
Stroški izvedenskega dela predstavljajo skupne stroške postopka. ZD ne določa pravil o delitvi skupnih stroškov in prepušča odločitev o tem sodišču (2. odstavek 174. člena ZD – enako določa 2. odstavek 35. člena ZNP), ki odloči glede na vse okoliščine posameznega primera.
ZPP člen 2, 2/1, 156. ZOdvT tarifna številka 3102.
separatni stroški – neudeležba stranke na naroku – neizvedba naroka – povrnitev potnih stroškov – nagrada za narok – stroški pritožbenega postopka – zamudne obresti – vezanost na zahtevek
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za narok za vse naroke. Kot separatne stroške po 156. členu ZPP bi bilo zato mogoče v primeru, ko narok ne bi bil opravljen, priznati le potne stroške na narok vabljenih oseb.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0066199
ZIZ člen 15, 58, 67, 67-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZOdvT tarifna številka 3461.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - pravni interes - nasprotna izvršba - delno plačilo pred začetkom izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - zavrženje ugovora
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil del obveznosti izpolnjen pred začetkom izvršilnega postopka. Preuranjeno je razlagalo pomanjkanje pravnega interesa skozi določbe o nasprotni izvršbi. Dolžnik ima še vedno pravni interes za odločanje o ugovoru, s katerim je dolžnik napadel pravilnost sklepa o izvršbi iz razloga, ki je obstajal pred vložitvijo predloga za izvršbo, posledično pa tudi stroške, odmerjene s sklepom o izvršbi (ki so bili prisilno realizirani v tej izvršbi, kot to izhaja iz stanja zadeva).
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot listino, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja gre le za zamenjavo listine kot upravne odločbe, ki na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva. Zamenjava vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji za vozniško dovoljenje izdano v drugi državi članici EU, pa ima za posledico neveljavnost upravičenja do vožnje motornega vozila, v kolikor je obdolžencu pred zamenjavo vozniškega dovoljenja za tuje vozniško dovoljenje pravnomočno izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki pa je zaradi odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bila izvršena po zamenjavi slovenskega vozniškega dovoljenja za tuje vozniško dovoljenje.
Tožeča stranka sicer ni reagirala na sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo, naj dopolni predlog za izvršbo oziroma tožbo, vendar pa je že pred pozivnim sklepom vložila dve vlogi, s katerima je dopolnila tožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba kot nepopolna zavrže, je zato napačna.
Tožeča stranka je upravičena zahtevati plačilo 40,00 EUR stroškov izterjave po 11. členu ZPreZP od trenutka zamude dalje. Takšna terjatev res nastane že na podlagi samega zakona, vendar to ne pomeni, da terjatev istočasno tudi zapade v plačilo. Da pride do zapadlosti, mora upnik dolžnika s tem, da njeno plačilo zahteva, seznaniti.
Dejstvo, da je storilec kljub udeležbi v rehabilitacijski delavnici ponovno storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola v takšni koncentraciji, ki sodišču narekuje obvezen izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ne glede na oddaljenost storitve tega prekrška od prej storjenega istovrstnega prekrška, zaradi katerega mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nedvomno kaže na to, da prvotno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ni bilo izvršeno, ni doseglo namena in storilca ni odvrnilo od storitve ponovnega prekrška.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - SOCIALNO VARSTVO
VSL0066200
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/3.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje - odločba Ustavnega sodišča - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - kreditna obveznost
Kreditna obveznost se ne upošteva pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje. Pravno upošteven je torej dohodek (pokojnina), čeprav je zmanjšan za obroke kredita, plačilu katerih se je dolžnik prostovoljno podredil.
Pri predlagani popravi sodbe bi šlo za spremembo identitete tožbenega zahtevka. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajno maso - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - zamuda roka za prijavo terjatve - neprijava terjatve - prenehanje terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - zavrnite tožbenega zahtevka
Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala.