ZDR člen 6, 6/1, 64, 6a/4, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbinga). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi tožnici, ne pa tudi drugim delavcem, ki so kršili delovne obveznosti, saj je v domeni delodajalca, da se sam odloči, ali bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Podaja kazenske ovadbe s strani tožene stranke zoper tožnico sama po sebi ni protipravno ravnanje. Za zaključek, da bi bila kazenska ovadba vložena izključno z namenom škodovati tožnici, pa v trditvenem in dokaznem gradivu ni podlage. Tožnica tudi ni bila neenakopravno obravnavana s tem, ko je bila njej in ne drugi delavki redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnice njeni sodelavci niso trpinčili, diskriminirali ali posegali v njeno zasebnost oziroma osebnost. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke ni utemeljen.
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Po 67. členu ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (moški). Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da so pri tožniku zgolj ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti in starosti nad 50 let izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Glede na citirano določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti in starosti 50 let tudi, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Ta pogoj pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine in je zmotno presodilo, da sta izpodbijani upravni odločbi toženca nepravilni in nezakoniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca s priznanjem pravice do invalidske pokojnine zavrnilo.
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila tožeča stranka, v skladu s 33. členom ZDSS-1 v delovnih in socialnih sporih ni dovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 374. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 110, 110/4, 114. ZZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - zunajzakonska skupnost
V 4. odstavku 110. člena ZPIZ-1 je določeno, da primeru, če je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz 1. odstavka 36. člena istega zakona (58 let), vdova med drugim pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je zakonska zveza nepretrgoma trajala eno leto. Zakonska zveza med tožnico in pokojnim je trajala le 4 mesece in 18 dni, zato ni izpolnjen pogoj za priznanje vdovske pokojnine po citiranem členu. Prav tako ni izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine po 114. členu ZPIZ-1, ki med drugim določa, da ob pogojih iz 110. člena pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca z njim živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Zunajzakonska skupnost v smislu 12. člena ZZZDR, ki jo je v pravnih posledicah mogoče enačiti z zakonsko zvezo, je lahko obstajala šele od razveze prejšnje zakonske zveze dalje, to je od 9. 9. 2010 dalje. Glede na to, da je pokojni umrl 11. 8. 2012, pogoj treh let trajajoče življenjske skupnosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine ni izpolnjen. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ni utemeljen.
obveznost plačila - izredna odpoved - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnica je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 112. člena ZDR (ker ji delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku) po 2. odstavku istega člena upravičena do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnica je vtoževala 1/3 regresa za letni dopust za leto 2010 v znesku 244,71 EUR. Ker tožena stranka izplačilu sorazmernega dela regresa za letni dopust ni nasprotovala, ji je sodišče prve stopnje vtoževani znesek dosodilo v celoti (214. člen ZPP).
Pri predlagani popravi sodbe bi šlo za spremembo identitete tožbenega zahtevka. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno.
obveznost plačil - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Delavec je do nadomestila oziroma odškodnine zaradi neizrabe letnega dopusta upravičen le, če dopusta objektivno ni mogel izrabiti. Tožnik izrabe dopusta niti ni zahteval in se je za njegovo neizrabo sam odločil, zato mu nadomestilo oziroma odškodnina zaradi neizrabe letnega dopusta ne pripada.
Tožnica je najkasneje ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 3. 2011 dalje, to je 25. 2. 2011, zvedela za kršitev pravice (da ji tožena stranka ne priznava obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2008 do 28. 2. 2011), zato bi morala najkasneje v 30 dneh od pričetka veljavnosti pisno sklenjene pogodbe o zaposlitvi vložiti tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2008 do 28. 2. 2011. Ker tega ni storila v zakonsko predpisanem roku (tožbo v tem sporu je vložila dne 30. 6. 2014), je sodišče prve stopnje v tem delu njeno tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (3. odstavek 204. člena ZPP).
Glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 3. 2011 dalje, ko ima tožnica veljavno podpisano pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, kar med strankama ni sporno, pa tožnica nima pravnega interesa za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo pravilno zavrglo.
predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zamuda roka
V tej zadevi je bila izdana sodba dne 3. 10. 2014, zoper katero se je tožena stranka pritožila. Ker je tožena stranka zahtevala izločitev predsednice senata (šele) z vlogo z dne 3. 1. 2015, to je po izdaji sodbe, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo šestega odstavka 72. člena ZPP pravilno zavrglo tak predlog kot prepozen. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP lahko stranka zahteva izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.
Ker tožena stranka v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks (s predložitvijo izjave o svojem premoženjskem stanju), je sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo (108. člen ZPP).
Tožena stranka je tožnici dolžna povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
ZDR-1 člen 73, 74, 91. ZZ člen 31, 31/1. ZDR člen 72.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - poslovodna oseba
Tožnica in tožena stranka sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da ima tožnica po prenehanju mandata direktorice tožene stranke pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter pravico do razporeditve v plačni razred v skladu s podzakonskimi akti. Po prenehanju mandata direktorice je tožena stranka tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi za sicer neustrezno delovno mesto računovodje, ki pa je tožnica ni sprejela. Ni pa ji bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za sistemizirano, a nikoli zasedeno delovno mesto pomočnika direktorja. Citirane določbe v pogodbi o zaposlitvi namreč ni mogoče interpretirati na način, za katerega se zavzema pritožba, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi ni obstajala možnost, da tožnici preneha delovno razmerje, in da je bila dolžnost tožene stranke, da tožnici po prenehanju mandata direktorice v vsakem primeru zagotovi zaposlitev na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti, četudi takšnega delovnega mesta ni oz. ni potrebe po njegovi zasedbi. Tožena stranka je dokazala, da v delovnem procesu dejanske potrebne po delovnem mestu pomočnika direktorja niso obstajale. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - pogoji za nastop domneve priznanja dejstev
Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči o sporu tudi brez razpisa naroka.
invalidnost - invalid II. kategorije - definicija poklica in invalidnosti - pravice iz invalidskega zavarovanja - ustrezno delo zavarovančevim zmožnostim
V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 je treba utemeljenost (ne) priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica presoditi celostno, tako s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske (in ne le teoretične) usposobljenosti za drugo delo. Pri tem je treba med drugim upoštevati tudi obdobje dela na zadnjem delovnem mestu, čas dela na drugih delovnih mestih, če jih je zavarovanec v času zavarovanja zasedal, in s tem časovnim vidikom oceniti zmožnost in usposobljenost za druga dela v okviru definicije „svojega poklica“.
Vložitev zahteve v času veljavnosti ZPIZ-1 nalaga presojo pogojev za priznanje starostne pokojnine po določilu ZPIZ-1, vendar mora zavarovanec izpolniti pogoje za pridobitev te pravice do 31. 12. 2012. Tožnica do 31. 12. 2012 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pri tožnici tudi ne gre za nobeno od izjem, ki zagotavlja vložnikom zahteve za priznanje starostne pokojnine v času veljavnosti ZPIZ-1, varstvo pričakovanih pravic (brezposelni, delovni invalidi, prejemniki poklicne pokojnine). Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Pomanjkljiva organizacija sprejema in evidentiranja poštnih pošiljk in težave vpisničarke pri toženi stranki, ki je namesto 15 - dnevnega roka izračunala 30 - dnevni rok, ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 156, 156/1, 156/2, 264, 264/1, 264/2, 266.
zavarovanje dokazov - pogoji za zavarovanje dokazov - navedba razlogov
Po 1. odstavku 264. člena ZPP se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede, če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu podal predlog za zavarovanje dokazov, v katerem je navedel, da v tej zadevi uveljavlja odškodnino za nesrečo pri delu. V predlogu je uveljavljal zavarovanje dokazov z zasegom kamer, ki naj bi ga beležile pri izstopanju iz tovornjaka pri toženi stranki in izročitev tahografov, iz katerih naj bi bilo razvidno, kje se je nahajal in kdaj. Ker tožnik v predlogu za zavarovanje dokazov ni navedel razlogov, zaradi katerih misli, da izvedba dokazov kasneje ne bo mogoča, oziroma da bo ta izvedba otežena, njegov predlog za zavarovanje dokazov z zasegom kamer in tahografov ni utemeljen.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-5. ZPIZ-2 člen 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - sodna razveza - višina denarnega povračila - bruto znesek - davki in prispevki
Tožena stranka je tožniku zaradi njegovega ravnanja, ker ni odgovoril na zabeležko nadrejene na zdravniškem spričevalu in je ta dokument zaključil, ne da bi podal odgovor na vprašanje, ki mu je bilo v zvezi s tem zastavljeno, utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. S tem pa je bil izpolnjen predpogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Vendar pa tožena stranka ni dokazala v odpovedi očitanih kršitev tožniku (da je bil odgovoren za to, da delavci tožene stranke pri čiščenju cestišča in odstranjevanju vej in dreves zaradi žledoloma določenega dne niso uporabljali ustrezne zaščitne opreme, s čimer so ogrožali svoja življenja; da ni izpolnil zadolžitev, ki so mu bile naložene določenega dne, tj. da ni dopolnil poročila o javljalcih požara, da ni podal povratne informacije o pobudi vodij glede zimskih bund in da ni opravil pregleda delovišča; da je kršil navodilo tožene stranke o pregledih in nadzoru nad varstvom pri delu v vseh enotah družbe), zato ni podan odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - neopravičen izostanek z dela - poziv na delo - izostanek poziva na delo
Tožena stranka bi morala tožniku po podpisu pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo sklenila zaradi sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bil pripoznan tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, povedati, kdaj in kje naj se zglasi, da bo pričel z delom oz. ga predhodno poslati na ustrezen zdravniški pregled ali pa mu dati druga ustrezna navodila v zvezi s pričetkom dela, ki bi jih moral tožnik spoštovati. Navedenega tožena stranka ni storila, zato tožniku ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. To pa pomeni, da ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alinee 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožniku tudi ni mogoče očitati, da bi s svojim ravnanjem naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
plača - stroški prevoza in prehrane - zamudna sodba
Tožena stranka ni dokazala, da je pritožbi priloženi odgovor na tožbo poslala sodišču prve stopnje pravočasno in da ga sodišče iz razlogov na strani pošte ni prejelo. Ker so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je sodišče prve stopnje zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo.
lastninsko preoblikovanje podjetja -družbeni kapital - zaključeno preoblikovanje - zaključek lastninjenja - prehod družbenega kapitala - statusno preoblikovanje - Slovenska razvojna družba - lastniška struktura kapitala - odškodninski zahtevek - lastninskopravni zahtevek - zastaranje
Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več.
Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.