Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila tožeča stranka, v skladu s 33. členom ZDSS-1 v delovnih in socialnih sporih ni dovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odstavek 374. člena ZPP).
Tožnica z očitanim ravnanjem, da je na sestanku na občini, ki je ustanovitelj tožene stranke kot javnega zavoda, trdila, da ni prejela obrazložitve ocene delovne uspešnosti za leto 2010 in da je zato vložila tožbo na pristojno sodišče, ni kršila zakonskih obveznosti niti obveznosti iz Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Očitana kršitev se ne nanaša na opravljanje dela tožnice niti na stike z obiskovalci, javnostjo ali organi zavoda, zato tožnica ni storila kršitve iz 8. točke a) odstavka 55. člena kolektivne pogodbe. Prav tako ji ni možno očitati kršitve namernega dajanja netočnih podatkov, ki se nanašajo na poslovodenje, upravljanje in nadzorstvo v zavodu iz 4. točke b) odstavka 55. člena kolektivne pogodbe, saj iz dokaznega postopka ni razvidno, da bi tožnica namerno dajala netočne podatke. Tožnica je s svojim ravnanjem varovala svoje pravice, pri čemer njene odločitve, da z domnevnimi kršitvami seznani ustanovitelja tožene stranke, glede na pristojnosti, ki jih ima ustanovitelj po določbah ZZ, niti ni mogoče označiti za nerazumne. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje, s katerima je bil tožnici v disciplinskem postopku izrečen javni opomin, utemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073606
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1. SPZ člen 11, 256, 256/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost – škoda – domneva lastninske pravice – stavbna pravica
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je upnik sodišču prve stopnje predlagal, da šele podrejeno presoja obstoj nevarnosti po 2. odstavku 272. člena ZIZ, primarno pa po 3. odstavku 270. člena ZIZ. Četudi bi temu bilo tako, sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, ker je glede nevarnosti presojalo le obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ. V kolikor namreč sodišče meni, da obstaja „nevarnost“ po eni izmed zatrjevanih predpostavk, se mu z ostalimi ni potrebno ukvarjati.
Zgolj upnikova stavbna pravica na nepremičnini, v kateri se stroji nahajajo (to je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino), še ne dokazuje, da ima upnik tudi posest nad temi stroji.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/2.
premestitev javnega uslužbenca - učinkovitejše delo organa
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za tožničino premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, tj. zagotovitev učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o premestitvi utemeljeno zavrnilo.
Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro, kar v skladu z definicijo iz Uredbe pomeni zelo dobro opravljeno delo, tj. nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Za odlično oceno bi moral tožnik glede na kriterije iz Uredbe delo opraviti odlično, tj. visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, tega pa v dokaznem postopku ni uspel dokazati. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnika za leto 2011 pravilna in zakonita.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 110, 110/4, 114. ZZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - zunajzakonska skupnost
V 4. odstavku 110. člena ZPIZ-1 je določeno, da primeru, če je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz 1. odstavka 36. člena istega zakona (58 let), vdova med drugim pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je zakonska zveza nepretrgoma trajala eno leto. Zakonska zveza med tožnico in pokojnim je trajala le 4 mesece in 18 dni, zato ni izpolnjen pogoj za priznanje vdovske pokojnine po citiranem členu. Prav tako ni izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine po 114. členu ZPIZ-1, ki med drugim določa, da ob pogojih iz 110. člena pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca z njim živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Zunajzakonska skupnost v smislu 12. člena ZZZDR, ki jo je v pravnih posledicah mogoče enačiti z zakonsko zvezo, je lahko obstajala šele od razveze prejšnje zakonske zveze dalje, to je od 9. 9. 2010 dalje. Glede na to, da je pokojni umrl 11. 8. 2012, pogoj treh let trajajoče življenjske skupnosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine ni izpolnjen. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ni utemeljen.
nadzorni svet – sklep o odpoklicu predsednika uprave – nekrivdni razlogi za odpoklic – pomanjkanje zaupanja – odpoklic iz utemeljenega razloga – nezakonitost sklepa nadzornega sveta – ničnost – izpodbojnost – analogna uporaba določb OZ
Pomanjkanje zaupanja s strani nadzornega sveta je lahko po naravi stvari le posledica subjektivnih dejstev na strani člana uprave, tj. ali kršitev njegovih obveznosti ali pa nesposobnosti pri vodenju poslov. To pomeni, da bi lahko član uprave bil odpoklican le, če bi nadzorni svet izgubil zaupanje vanj zato, ker bi ugotovil, da je nesposoben opravljati funkcijo, ali da jo opravlja v nasprotju z zakonom ali interesi družbe. Tega zatrjevanega razloga za odpoklic ni mogoče uvrstiti med „druge ekonomsko-poslovne razloge“, to je objektivne razloge iz 4. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1.
Sklep nadzornega sveta, s katerim je odpoklical tožnika, kot takratnega predsednika uprave, je neveljaven, ker iz njega ne izhaja, da je bil odpoklican iz zakonsko določenih razlogov. Vendar pa bi bil takšen sklep zaradi navedene napake lahko le ničen in ne izpodbojen.
Tožba tožeče stranke, katere trditvena podlaga je bila nezakonitost sklepa nadzornega sveta, kot posledico pa je uveljavljala razveljavitev slednjega, je bila torej materialnopravno nesklepčna.
rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Sodba sodišča prve stopnje, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, je bila tožniku vročena 19. 1. 2015. Rok za pritožbo je začel teči 20. 1. 2015 in se je skladno z določbo 111. člena ZPP iztekel v torek 3. 2. 2015. Ker je tožnik pritožbo zoper navedeno sodbo priporočeno po pošti poslal 6. 2. 2015, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (343/1 čl. ZPP).
uporaba določil in razlaga spornih določil – tolmačenje Prodajnega sporazuma – obseg pooblastila
Stranki morata v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ izpolniti obveznosti iz Prodajnega sporazuma tako, kot glasijo. V obravnavanem primeru posamezna določila Prodajnega sporazuma (ki so povsem jasna za stranki niso sporna, zato ne potrebujejo razlage, kajti potreba po razlagi pogodbe oziroma po ugotavljanju, kakšna je bila vsebina pogodbenega razmerja, nastane šele takrat, kadar so določila pogodbe za stranki oziroma za eno izmed strank sporna. V obravnavanem primeru je postala za tožečo stranko sporna vsebina Prodajnega sporazuma šele s takšnim tolmačenjem, ko je izpostavila zgolj tiste določbe sporazuma, ki ustrezajo interesu, katerega v pravdi zasleduje, druge določbe pa je zamolčala.
Tožeča stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča samo s sklicevanjem na pooblastila tega podjetja, kot nadzornega organa, in na e mail sporočilo ni uspela izkazati, da bi to podjetje imelo tudi pooblastilo tožene stranke, da v njenem imenu in za njen račun sprejema obveznosti. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) podeljuje gradbenim nadzornikom pooblastila, da preverjajo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, da nadzorujejo kvaliteto izvedbenih del, gradbenih proizvodov, drugih materialov, inštalacij ipd. in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki gradnje. Inženirju je bila s Prodajnim sporazumom poverjena še naloga, da potrjuje vsa izvajalčeva naročila za dobavo armature, da pa bi imel tudi pooblastilo v imenu investitorja sprejemati obveznosti za plačila tretjim osebam, bi morala tožeča stranka izkazati in ne samo zatrjevati.
obveznost plačila - izredna odpoved - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnica je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 112. člena ZDR (ker ji delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku) po 2. odstavku istega člena upravičena do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnica je vtoževala 1/3 regresa za letni dopust za leto 2010 v znesku 244,71 EUR. Ker tožena stranka izplačilu sorazmernega dela regresa za letni dopust ni nasprotovala, ji je sodišče prve stopnje vtoževani znesek dosodilo v celoti (214. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-1. SPZ člen 138. ZPP člen 337.
prisilna poravnava - zavarovane terjatve - ločitvena pravica - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - hipoteka
Zavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Da je terjatev, ki jo tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja, zavarovana s hipoteko, med pravdnima strankama ni sporno, zato je neutemeljeno pritožbeno prizadevanje, da nanjo prisilna poravnava učinkuje.
Pri predlagani popravi sodbe bi šlo za spremembo identitete tožbenega zahtevka. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidnina
Pri tožniku je ugotovljena hujša kontraktura štirih prstov zaradi posledic poškodbe pri delu dne 26. 11. 1990, ki je 30 % telesna okvara po veljavnem Samoupravnem seznamu telesnih okvar, za kar tožnik prejema tudi invalidnino v ustreznem znesku. Drugih telesnih okvar pri tožniku ni izkazanih. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 70 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzem obveznosti plačevanja preživnine, ki je nesorazmerna s premoženjskim položajem dolžnika
Obveznost plačevanja preživnine sama po sebi ne more biti ovira za odpust obveznosti, lahko pa postane, če dolžnik prevzame obveznost plačevanja preživnine v taki višini, ki je nesorazmerna z njegovim premoženjskim položajem.
ZIZ člen 197. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 11.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - plačilo davkov - odmera in obračun ddv
197. člen ZIZ sodišču nalaga (le), da kot prednostno poplača DDV oz. davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino (2. tč. prvega odstavka), če so navedeni davki pravočasno priglašeni in izkazani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok
Ne glede na to, kateri Statut tožene stranke (bodisi Statut, ki je določal 6 - mesečni odpovedni rok bodisi Statut, ki je določal odpovedni rok po 3. odstavku 94. člena ZDR-1) je veljal na dan redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga, je 30-dnevni odpovedni rok, določen v tožnikovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pravilen, saj je skladen z določbo 2. alineje 3. odstavka 94. člena ZDR-1.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajno maso - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - zamuda roka za prijavo terjatve - neprijava terjatve - prenehanje terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - zavrnite tožbenega zahtevka
Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Pomanjkljiva organizacija sprejema in evidentiranja poštnih pošiljk in težave vpisničarke pri toženi stranki, ki je namesto 15 - dnevnega roka izračunala 30 - dnevni rok, ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1. ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - sodna razveza - višina denarnega povračila
Tožena stranka je tožnici v pisnem opozorilu utemeljeno očitala, da spornega dne ni prišla na delo brez opravičljivega razloga, s tem pa je bil izpolnjen predpogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Vendar pa tožena stranka ni dokazala v odpovedi očitane kršitve tožnici (da naj bi spornega dne kupcu, zaradi katerega se je sprožila alarmna naprava, nakazala, da lahko odide, ne da bi preverila blago, ki ga je ta s seboj odnesel iz trgovine), zato ni podan odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog) . Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 214, 214/2, 451, 452, 453.
spor majhne vrednosti – upravnik poslovne stavbe – rezervni sklad – obveznost plačila v rezervni sklad – zavedanje obveznosti – višina prispevka – priznana dejstva – poziv na plačilo
Obveznosti plačila v rezervni sklad bi se tožena stranka, glede na to, da je nesporno lastnica poslovnega prostora v stavbi z več kot 2 etažnima lastnikoma in več kot 8 posamičnimi deli (in je takšno plačilo zato njena zakonska obveznost), morala in mogla zavedati, posledično pa bi jo morala tudi redno izpolnjevati. Poziv iz šestega odstavka 119. člena SPZ namreč ni procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka.