ZD člen 84, 84/1, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-1, 213.
spor o vsebini oporoke – spor o veljavnosti oporoke – manj verjetna pravica – napotitev na pravdo – razlaga oporoke
V skladu s 1. odstavkom 84. člena ZD se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu, ta pa je med dediči (glede stanovanja na K.) postal sporen ravno na podlagi trditev pritožnika, ki meni, da je zapustnik želel z „videzom oporoke prikriti darilo“ in je zato oporoka v tem delu „navidezna in ne velja“. Ne gre torej (le) za spor o vsebini oporoke, ampak tudi o njeni veljavnosti oziroma pravi volji oporočitelja, ki se ugotavlja v pravdnem postopku. Pravilna je zato ugotovitev sodišča, da med dediči obstoji spor v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo 213. člena ZD in na pravdo napotilo pritožnika, čigar pravico je štelo za manj verjetno.
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064809
ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – hipotetična najemnina – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zmotno sledilo materialnopravnemu stališču tožeče stranke, da zadostuje zgolj ugotavljanje hipotetične koristi, ki naj bi jo tožniki v vsakem primeru imeli, če bi nepremičnine pred vrnitvijo sami uporabljali oziroma z njimi upravljali, medtem ko je ugovor toženke o neprimernosti zemljišč za najem upoštevalo le v okviru odločanja o višini hipotetične najemnine, na ta način, da se cena najema zemljišča zniža za odstotek, kolikor ga je ocenil izvedenec.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 154, 154/4, 165, 179, 299, 299/2, 374, 378.
solidarna odgovornost – škoda pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – škoda tretje osebe – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – materialna škoda – stroški zdravljenja – potni stroški – zamudne obresti
Za tožnici nastalo škodo, ki je nastala zaradi nenadnega zaviranja dveh upravljavcev nevarnih stvari – osebnega vozila in za njim vozečega avtobusa, v katerem se je tožnica kot potnica vozila – upravljavca vozil odgovarjata solidarno.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060903
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3.
skupno premoženje – spor o obsegu skupnega premoženja – denarni zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – navidezni kupec – kondikcijski zahtevek – odškodninski zahtevek – vzročna zveza
V primeru spora med bivšima zakoncema glede premoženja gre za spor o obsegu skupnega premoženja, ki ima stvarnopravno naravo, čeprav se uveljavlja kot denarni zahtevek.
Podjetje G. d. o. o. je bilo le navidezni kupec, saj je kupoprodajno pogodbo sklenilo v svojem imenu, a za račun pravdnih strank. Iz tožbenih trditev izhaja, da je šlo za mandatno razmerje med družbo G. d. o. o. in tedanjima zakoncema. Tožnica ne zatrjuje, da se s takim načinom nakupa ni strinjala. V takem primeru lahko sodi v skupno premoženje le terjatev bivših zakoncev do družbe.
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 67, 67/1, 69, 69/1, 100, 100/1. ZPP člen 25, 25/1.
spor o krajevni pristojnosti - postopek nasprotne izvršbe - predlog za dovolitev nasprotne izvršbe - oprava izvršbe - izvršilno sredstvo - predlog za izvršbo
Za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo je lahko krajevno pristojno le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – delitev družbe – deklaratornost vpisa upravnika v register – zakoniti zastopnik etažnih lastnikov – rezervni sklad – plačevanje sredstev v rezervni sklad – pooblastilo na podlagi zakona – pogodba o upravljanju
Sklenitev aneksa oziroma nove pogodbe o upravljanju ni bila potrebna zato, da bi lahko upravnik upravljal z rezervnim skladom, pa čeprav s pogodbo o upravljanju iz leta 2000 ni bil pooblaščen za zastopanje in upravljanje z rezervnim skladom, saj že iz zakona izhaja, da je upravnik dolžan upravljati z rezervnim skladom in v primeru neplačil poskrbeti tudi za izterjavo prispevkov etažnih lastnikov v rezervni sklad.
razžalitev – pravica do časti in dobrega imena – ista škoda – nesklepčnost
Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – popolna odškodnina – zmanjšanje odškodnine – degenerativne spremembe – eggshell scull doktrina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strganje rotatorne manšete
Odgovorna oseba (oz. tisti, ki zanjo odgovarja – v našem primeru zavarovalnica iz naslova obveznega zavarovanja v prometu), mora oškodovanca sprejeti takšnega, kot je, četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne; poškodovalec ne more računati na povprečno zdravega človeka. Ne bi bilo prav, da bi tožnik dobil manjšo odškodnino, kot pa realno znaša njegova škoda, posledica nesreče, saj se ni izpostavljal nobenemu posebnemu tveganju, od katerega bi ga bile utemeljeno odvračale njegove zdravstvene težave (zatrjevan izražen kalcinirajoči tendinitis in degenerativne spremembe na ledveni hrbtenici); vozil se je s kolesom. Zato je prav, da sodišče tega ni upoštevalo v smeri kakršnegakoli zmanjšanja odškodnine.
SPZ člen 9, 66, 66/1, 107, 107/1. Zakon o lastnini na delu stavb člen 6.
najemna pogodba – izročitev daljinskih ključev – pridobitev lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – ničnost kupoprodajne pogodbe – razpolagalna sposobnost – solastništvo poslovnega prostora – solastništvo pripadajočega zemljišča – vznemirjanje lastninske pravice – parkiranje na dvorišču – negatorna tožba – neupravičena uporaba dvorišča – plačilo uporabnine – tožbeni zahtevek na vrnitev daljinskih ključev za odpiranje zapornice na dvorišču – nastanek etažne lastnine – upravičenja solastnika – domneva dobre vere
Ob dejstvu, da je toženka solastnica parcele in da ni trditev, da bi bila uporaba solastne stvari razdeljena, je treba šteti, da je v skladu s prvim odstavkom 66. člena SPZ upravičena uporabljati sorazmerni del navedene nepremičnine. To po naravi stvari vključuje pravico razpolagati s ključema za odpiranje zapornice, kar ji omogoča dostop na dvorišče in parkiranje avtomobila, s katerim tožnika ne vznemirja v njegovi lastninski pravici. Ker bi v primeru ugoditve tožnikovemu zahtevku na vrnitev daljinskih ključev posegli v toženkino upravičenje, ki izhaja iz njene lastninske pravice, mu sodišče mora odreči zahtevano pravno varstvo, saj tožnik ni trdil, da bi mu bila zaradi neizročitve spornih daljinskih ključev onemogočena uporaba sporne nepremičnine, do katere je kot solastnik ravno tako upravičen.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
Določbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
padec na strmi povezovalni poti – odgovornost upravljavca golf igrišča – poslovna odškodninska odgovornost – nečlanstvo tožnika – neposlovna odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – ni nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Toženki kot upravljavki golf igrišča ni mogoče očitati krivdne odgovornosti. Tožnica ni niti zatrjevala, da je toženka kršila kakšno pravno normo ali pravila stroke ali običajev, ki bi toženki nalagali takšno dolžnostno ravnanje, kot ga izpostavlja tožnica, in to v razmerju do nje kot prostovoljne obiskovalke (in ne igralke) golf igrišča. Tožnica se je sama odločila, da spremlja moža, tudi po delu povezovalne poti, glede katere je vedela, da je strma, zavestno se je izpostavila možnosti, da na strmi poti pade in je zavestno takšen rizik sprejela nase. Za svojo varnost bi morala poskrbeti sama.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode
Tožeča stranka bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja oz. plačilo denarnega zneska, s katerim bi sama vzpostavila prejšnje stanje na svojem objektu, čim je ugotovila, da bo zaradi nevzdrževanja toženkine hiše nastala škoda tudi na hiši tožeče stranke. To pa je postalo jasno, ko je končala zima 2005/2006. Ker je tožeča stranka tožbo vložila šele 27.5.2009, jo je vložila šele po izteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
ZIZ člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 58, 58/1, 58/3, 71, 71/1, 71/1-1, 168, 168/1. SPZ člen 49.
izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska – izvršba za izterjavo denarne terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi – vsebinsko prazen odgovor na ugovor – potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.