ZIZ člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 58, 58/1, 58/3, 71, 71/1, 71/1-1, 168, 168/1. SPZ člen 49.
izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska – izvršba za izterjavo denarne terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi – vsebinsko prazen odgovor na ugovor – potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.
Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da menica predstavlja verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. Protest kot pogoj, da menica postane verodostojna listina, velja le, ko menični upnik v izvršbi nastopa nasproti regresnim zavezancem (v primeru neplačila ali neakcepta). Ne pa tudi v primeru, ko remitent oz. menični upnik uveljavlja menico zoper glavnega meničnega dolžnika, to je akceptanta oz. trasata.
Tožena stranka je solidarni porok in plačnik, zato ima isti ugovor kakor glavni dolžnik. To pa pomeni, da je treba razjasniti vprašanje glede uveljavitve garancije, saj gre za pravno pomembna dejstva. Ker tožena stranka ni sodelovala pri sklepanju pogodbe o izdaji garancije in zato težko pride do podatka ter dokazil o tem, ali je bila garancija uveljavljena in v kakšen obsegu, tudi ni mogoče pričakovati, da bi lahko tožena stranka, v skladu z 212. členom ZPP, specificirala svoje trditve in predložila dokaze. Sodišče prve stopnje bi zato moralo izvesti poizvedbe in s tem toženi stranki omogočiti obravnavanje v postopku. Ker tega ni storilo, je zagrešilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.
Določbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - stiki pod nadzorom - izvajalec stikov pod nadzorom
Kadar so določeni stiki pod nadzorom, mora sodišče konkretno odločiti, kdo je pristojen za izvajanje takšnih stikov.
Da lahko sodišče o času in načinu izvrševanja stikov odloči tako, da jih bo mogoče izvajati, mora na ustrezen način že v sodni postopek pritegniti tistega, ki bo izvajal stike pod nadzorom, najpogosteje je to pristojni center za socialno delo.
Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zdrs na vlažnih ploščicah na vhodu v trgovski center – ravnanje oškodovanca – deljena odgovornost – izvedenec – strokovno znanje
Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na vhodu v trgovinski center, kjer je tožniku zdrsnilo na vlažnih ploščicah. Vhod v trgovinski center mora biti tako urejen, da ne drsi in tožeča stranka je dokazala, da bi tožena stranka morala postaviti na drseče ploščice protizdrsno zaščito, kot jo ima sedaj. Ker je tožnik bi primerno obut in hodil normalno, mu ni mogoče očitati sokrivde oziroma premajhne pozornosti.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – način vročanja – vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik – iztek roka za dvig pisanja na soboto – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – roki – začetek teka roka za pritožbo – načelno pravno mnenje
O tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, če se 15. dan izteče na soboto, nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS, je na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 14. 1. 2015 sprejeto načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba 4. odstavka 111. člena ZPP.
vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - neupravičena pridobitev - lex specialis - davčni predpisi - samostojna upravna zadeva - matično področje - davčni postopek – upravnopravna zadeva
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081490
SPZ člen 67, 67/3, 68, 115, 116, 116/1, 116/1-1, 270, 270/3. OZ člen 190, 336, 336/1, 347, 349, 349/1.
upravljanje poslovne stavbe – obveznosti in pravice na skupnih delih – obratovalni stroški – ključ delitve obratovalnih stroškov – dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – posel izrednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – neupravičena pridobitev – zakonska subrogacija – zastaranje – zastaralni rok
Zmotno je stališče pritožbe, da za sklenitev Pogodbe o delitvi stroškov zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni delež predstavlja več kot polovico vrednosti stvari (tretji odstavek 67. člena SPZ), ker naj bi dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov predstavljal posel rednega upravljanja, zaradi česar je veljavno sprejet, če zanj glasujejo etažni lastniki z večino solastninskih deležev. Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov v poslovnih stavbah v etažni lastnini je veljaven, če je sprejet s soglasjem etažnih lastnikov.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073680
OZ člen 131, 131/1, 159, 164, 164/1, 169, 171, 171/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2. ZPP člen 163, 163/2.
spor majhne vrednosti – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – zdrs snega s strehe na vozilo – neskrbno ravnanje – odgovornost lastnika stavbe – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – strošek nadomestnega vozila – načelo naravne restitucije – načelo popolne kompenzacije – dvojne zakonske zamudne obresti – povrnitev potnih stroškov pooblaščencu, ki ni odvetnik – neustrezna specifikacija pravdnih stroškov
Odgovornost imetnika stavbe za zdrs snega se presoja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti.
V vremenskih razmerah odjuge in taljenja snega je nevarnost zdrsa snega s streh objektivno predvidljiva in celo večja kot je v času sneženja, ko se sneg še sprijema.
ZD člen 84, 84/1, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-1, 213.
spor o vsebini oporoke – spor o veljavnosti oporoke – manj verjetna pravica – napotitev na pravdo – razlaga oporoke
V skladu s 1. odstavkom 84. člena ZD se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu, ta pa je med dediči (glede stanovanja na K.) postal sporen ravno na podlagi trditev pritožnika, ki meni, da je zapustnik želel z „videzom oporoke prikriti darilo“ in je zato oporoka v tem delu „navidezna in ne velja“. Ne gre torej (le) za spor o vsebini oporoke, ampak tudi o njeni veljavnosti oziroma pravi volji oporočitelja, ki se ugotavlja v pravdnem postopku. Pravilna je zato ugotovitev sodišča, da med dediči obstoji spor v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo 213. člena ZD in na pravdo napotilo pritožnika, čigar pravico je štelo za manj verjetno.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060903
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3.
skupno premoženje – spor o obsegu skupnega premoženja – denarni zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – navidezni kupec – kondikcijski zahtevek – odškodninski zahtevek – vzročna zveza
V primeru spora med bivšima zakoncema glede premoženja gre za spor o obsegu skupnega premoženja, ki ima stvarnopravno naravo, čeprav se uveljavlja kot denarni zahtevek.
Podjetje G. d. o. o. je bilo le navidezni kupec, saj je kupoprodajno pogodbo sklenilo v svojem imenu, a za račun pravdnih strank. Iz tožbenih trditev izhaja, da je šlo za mandatno razmerje med družbo G. d. o. o. in tedanjima zakoncema. Tožnica ne zatrjuje, da se s takim načinom nakupa ni strinjala. V takem primeru lahko sodi v skupno premoženje le terjatev bivših zakoncev do družbe.
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 67, 67/1, 69, 69/1, 100, 100/1. ZPP člen 25, 25/1.
spor o krajevni pristojnosti - postopek nasprotne izvršbe - predlog za dovolitev nasprotne izvršbe - oprava izvršbe - izvršilno sredstvo - predlog za izvršbo
Za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo je lahko krajevno pristojno le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.