ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 249. ZEN člen 20, 20/1. SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja – nagrada in stroški izvedenca
Da bi predlagatelja v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje, bi morala izpodbiti domnevo iz 2. odstavka 77. člena SPZ, kar pa jima ni uspelo.
postopek za delitev stvari v solastnini – delitev nepremičnine – prekinitev postopka – spor o predmetu delitve in o velikosti deležev – predhodno vprašanje
Predlagatelj v pravdnem postopku, ki še ni končan, vztraja, da je lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2, vse k. o. X, do celote in glede na to, da nasprotna udeleženka tega nedvomno ne priznava, kar izhaja tudi iz njenih navedb v tej pritožbi, je jasno, da med njima obstaja spor o velikosti lastninskih deležev in predmetu delitve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
zapuščinski postopek – uvedba zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – postopek, če ni premoženja
Ker nepremičnina, ki jo je zapustnik podaril svoji hčerki, ni predmet zapuščine, pritožnik pa v zvezi z njo tudi ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega dednega deleža), in ker pokojni ob smrti ni imel tudi nobenega drugega premoženja, niso podani pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka po njem.
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
Določbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
OZ člen 619, 622, 642, 642/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – nadzor izvrševanja posla – pravica naročnika – pravica do nadzora – obveznosti naročnika – določitev plačila in izplačilo
Res ima naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti (622. člen OZ), vendar v konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje (niti iz toženčevih navedb) ne izhaja niti da bi to ustrezalo naravi posla niti da bi bilo to tožencu onemogočeno.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode
Tožeča stranka bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja oz. plačilo denarnega zneska, s katerim bi sama vzpostavila prejšnje stanje na svojem objektu, čim je ugotovila, da bo zaradi nevzdrževanja toženkine hiše nastala škoda tudi na hiši tožeče stranke. To pa je postalo jasno, ko je končala zima 2005/2006. Ker je tožeča stranka tožbo vložila šele 27.5.2009, jo je vložila šele po izteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Dosojena odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo tožnice, ki je v prometni nezgodi utrpela pretres možganov (posledica česar je postkomocijski sindrom), udarnino in rano na glavi, raztegnitev obhrbteničnega mišičja v ledvenem predelu, najverjetneje pa tudi raztegnitev vratnega mišičja in udarnino desne rame, v znesku 11.500,00 EUR oziroma 11,6 povprečnih plač v času sojenja je pravična in je tudi ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo, kot to izhaja iz sodne prakse.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 154, 154/4, 165, 179, 299, 299/2, 374, 378.
solidarna odgovornost – škoda pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – škoda tretje osebe – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – materialna škoda – stroški zdravljenja – potni stroški – zamudne obresti
Za tožnici nastalo škodo, ki je nastala zaradi nenadnega zaviranja dveh upravljavcev nevarnih stvari – osebnega vozila in za njim vozečega avtobusa, v katerem se je tožnica kot potnica vozila – upravljavca vozil odgovarjata solidarno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0058654
OZ člen 316, 316-5, 319, 319/1, 347, 347/1, 348, 348/3. ZZZDR člen 128.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska terjatev - odpoved pravici do preživnine - zmotna uporaba materialnega prava - odpust dolga - zapadli zneski preživnine - razlika med pravico in terjatvijo - zastaranje pravice - zastaranje terjatve - pravica do preživljanja - pobot - prenehanje obveznosti
Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna.
V nasprotju z institutom pobota pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način.
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – dvom o pravdni sposobnosti – strokovno znanje – izvedenec psihiater
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko zanesljivo sklepalo o tem, da je bil tožnik tudi v resnici sposoben razumeti dogajanje na naroku in ob zaslišanju izraziti svojo pravo voljo. Za razjasnitev teh vprašanj bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom.
ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.