Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.
ZD člen 84, 84/1, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-1, 213.
spor o vsebini oporoke – spor o veljavnosti oporoke – manj verjetna pravica – napotitev na pravdo – razlaga oporoke
V skladu s 1. odstavkom 84. člena ZD se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu, ta pa je med dediči (glede stanovanja na K.) postal sporen ravno na podlagi trditev pritožnika, ki meni, da je zapustnik želel z „videzom oporoke prikriti darilo“ in je zato oporoka v tem delu „navidezna in ne velja“. Ne gre torej (le) za spor o vsebini oporoke, ampak tudi o njeni veljavnosti oziroma pravi volji oporočitelja, ki se ugotavlja v pravdnem postopku. Pravilna je zato ugotovitev sodišča, da med dediči obstoji spor v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo 213. člena ZD in na pravdo napotilo pritožnika, čigar pravico je štelo za manj verjetno.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – dvom o pravdni sposobnosti – strokovno znanje – izvedenec psihiater
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko zanesljivo sklepalo o tem, da je bil tožnik tudi v resnici sposoben razumeti dogajanje na naroku in ob zaslišanju izraziti svojo pravo voljo. Za razjasnitev teh vprašanj bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom.
Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083207
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – pogodbeno materialno pravo – razpravno načelo – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo
Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo, toženec pa pogodbeno določenega odpovednega roka ni uveljavljal, kot tudi ne izpraznitvenega roka, pa tudi ne neizpolnitve pogojev za odpoved najemne pogodbe po toženčevi krivdi.
pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
ZIZ člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 58, 58/1, 58/3, 71, 71/1, 71/1-1, 168, 168/1. SPZ člen 49.
izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska – izvršba za izterjavo denarne terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi – vsebinsko prazen odgovor na ugovor – potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073680
OZ člen 131, 131/1, 159, 164, 164/1, 169, 171, 171/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2. ZPP člen 163, 163/2.
spor majhne vrednosti – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – zdrs snega s strehe na vozilo – neskrbno ravnanje – odgovornost lastnika stavbe – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – strošek nadomestnega vozila – načelo naravne restitucije – načelo popolne kompenzacije – dvojne zakonske zamudne obresti – povrnitev potnih stroškov pooblaščencu, ki ni odvetnik – neustrezna specifikacija pravdnih stroškov
Odgovornost imetnika stavbe za zdrs snega se presoja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti.
V vremenskih razmerah odjuge in taljenja snega je nevarnost zdrsa snega s streh objektivno predvidljiva in celo večja kot je v času sneženja, ko se sneg še sprijema.
ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
OZ člen 619, 622, 642, 642/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – nadzor izvrševanja posla – pravica naročnika – pravica do nadzora – obveznosti naročnika – določitev plačila in izplačilo
Res ima naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti (622. člen OZ), vendar v konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje (niti iz toženčevih navedb) ne izhaja niti da bi to ustrezalo naravi posla niti da bi bilo to tožencu onemogočeno.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode
Tožeča stranka bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja oz. plačilo denarnega zneska, s katerim bi sama vzpostavila prejšnje stanje na svojem objektu, čim je ugotovila, da bo zaradi nevzdrževanja toženkine hiše nastala škoda tudi na hiši tožeče stranke. To pa je postalo jasno, ko je končala zima 2005/2006. Ker je tožeča stranka tožbo vložila šele 27.5.2009, jo je vložila šele po izteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Dosojena odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo tožnice, ki je v prometni nezgodi utrpela pretres možganov (posledica česar je postkomocijski sindrom), udarnino in rano na glavi, raztegnitev obhrbteničnega mišičja v ledvenem predelu, najverjetneje pa tudi raztegnitev vratnega mišičja in udarnino desne rame, v znesku 11.500,00 EUR oziroma 11,6 povprečnih plač v času sojenja je pravična in je tudi ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo, kot to izhaja iz sodne prakse.