• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 24
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL sklep II Ip 2590/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058656
    ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 342. ZIZ člen 9, 9/3, 15.
    prepozna pritožba - nepristojno sodišče - nevednost - očitna pomota - izjema - pravni pouk - navedba sodišča - stečajni postopek - prekinitev postopka
    Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
  • 302.
    VSL sklep I Cp 1894/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083205
    ZPP člen 328, 328/1.
    popravni sklep – očitna pisna pomota – datum začetka teka obresti
    Sodna praksa pa je že večkrat napolnila pravni standard iz 1. odstavka 328. člena ZPP, med drugim tako, da šteje za odpravljivo napako tudi dejstvo, da je sodišče navedlo napačno letnico oziroma datum začetka teka obresti.
  • 303.
    VSL sklep II Cp 1820/2015
    19.8.2015
    DEDNO PRAVO
    VSL0060890
    ZD člen 84, 84/1, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-1, 213.
    spor o vsebini oporoke – spor o veljavnosti oporoke – manj verjetna pravica – napotitev na pravdo – razlaga oporoke
    V skladu s 1. odstavkom 84. člena ZD se določila oporoke razlagajo po pravem oporočiteljevem namenu, ta pa je med dediči (glede stanovanja na K.) postal sporen ravno na podlagi trditev pritožnika, ki meni, da je zapustnik želel z „videzom oporoke prikriti darilo“ in je zato oporoka v tem delu „navidezna in ne velja“. Ne gre torej (le) za spor o vsebini oporoke, ampak tudi o njeni veljavnosti oziroma pravi volji oporočitelja, ki se ugotavlja v pravdnem postopku. Pravilna je zato ugotovitev sodišča, da med dediči obstoji spor v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD. Sodišče je pravilno uporabilo tudi določilo 213. člena ZD in na pravdo napotilo pritožnika, čigar pravico je štelo za manj verjetno.
  • 304.
    VSL sodba II Cp 1869/2015
    19.8.2015
    DENACIONALIZACIJA
    VSL0060912
    ZDen člen 42, 42/3, 72, 72/2.
    denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine
    Odškodnina po 2. odstavku 72. člena ZDen gre le tistim upravičencem, ki jim je bilo podržavljeno premoženje vrnjeno v naravi. Upravičenci pridobijo možnost uveljavljanja zahtevkov iz 2. odstavka 72. člena ZDen (za čas od uveljavitve tega zakona do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji o vrnitvi premoženja v naravi) šele tedaj, ko so jim podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi. Če upravičencu premoženje ni vrnjeno v naravi, ampak v obliki odškodnine (v tem primeru nadomestne nepremičnine), ne pridobi upravičenja do uveljavljanja zahtevkov po 2. odstavku 72. člena ZDen.
  • 305.
    VSL sodba IV Cp 1932/2015
    19.8.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083179
    ZZZDR člen 29, 106. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – preživnina – stiki – volja otroka – korist otroka – zavrnitev dokazov
    Ob ugotovljeni odtujenosti mld. otroka od matere ter njegovi ugotovljeni želji, da se stiki izvršujejo takrat, ko bo hotel, je sodišče prve stopnje upoštevaje njegovo starost (15 let) in njegovo jasno izraženo željo v zvezi z načinom izvrševanja stikov, ravnalo pravilno, ko je sledilo želji mld. otroka. Natančna in konkretna določitev stikov za mld. otroka, ki je svojo željo glede stikov jasno izrazil, bi bila vsiljena in bi lahko pri njem vzbudila odpor, kar pa ne bi bilo v njegovo korist.
  • 306.
    VSL sklep I Cp 1409/2015
    19.8.2015
    DEDNO PRAVO
    VSL0060906
    ZD člen 46, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/3, 213/4.
    vračunanje daril – spor o dejstvih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
    V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
  • 307.
    VSL sklep I Cp 1101/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060898
    ZPP člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/1, 80, 243, 339, 339/2, 339/2-11.
    pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – dvom o pravdni sposobnosti – strokovno znanje – izvedenec psihiater
    Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko zanesljivo sklepalo o tem, da je bil tožnik tudi v resnici sposoben razumeti dogajanje na naroku in ob zaslišanju izraziti svojo pravo voljo. Za razjasnitev teh vprašanj bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom.
  • 308.
    VSL sodba I Cpg 907/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0081494
    ZPP člen 115, 115/1, 212. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435, 435/1.
    preložitev naroka – upravičeni razlogi – trditveno in dokazno breme – prodajna pogodba – kupnina – zamuda dolžnika – zakonske zamudne obresti
    Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
  • 309.
    VSL sklep I Cpg 1024/2015
    19.8.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081487
    ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 248, 248/3, 268, 268/4, 268/5.
    rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
    Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.

    Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
  • 310.
    VSL sodba I Cp 1614/2015
    19.8.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083207
    ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1.
    najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – pogodbeno materialno pravo – razpravno načelo – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo
    Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo, toženec pa pogodbeno določenega odpovednega roka ni uveljavljal, kot tudi ne izpraznitvenega roka, pa tudi ne neizpolnitve pogojev za odpoved najemne pogodbe po toženčevi krivdi.
  • 311.
    VSL sodba II Cp 1466/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0060899
    OZ 289, 356, 432.
    pristop k dolgu - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - predmet obveznosti - čas izpolnitve - nedoločen rok - zastaranje
    Predmet obveznosti toženca je v zadostni meri določljiv, saj zaveza vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Toženec se je zavezal tožnici do končnega poplačila mesečno izplačevati do 150,00 EUR. Res je, da rok plačila ni določen, kar pa na določljivost in izvršljivost dogovora ne vpliva, saj takšne situacije rešuje določba 289. člena OZ, ki je v obravnavani zadevi povsem uporabljiva.
  • 312.
    VSL sklep II Cp 1281/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0083796
    ZPP člen 7, 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-8.
    zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
    Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
  • 313.
    VSL sklep IV Cp 1976/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL0083189
    ZMZPP člen 48, 50, 50/2, 68, 68/1, 68/2, 76.
    pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
    Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
  • 314.
    VSL sklep III Ip 2477/2015
    19.8.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0075815
    ZIZ člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 58, 58/1, 58/3, 71, 71/1, 71/1-1, 168, 168/1. SPZ člen 49.
    izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska – izvršba za izterjavo denarne terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi – odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi – vsebinsko prazen odgovor na ugovor – potrebnost stroškov odgovora na ugovor
    Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.

    Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.
  • 315.
    VSL sodba II Cpg 1030/2015
    19.8.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073680
    OZ člen 131, 131/1, 159, 164, 164/1, 169, 171, 171/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2. ZPP člen 163, 163/2.
    spor majhne vrednosti – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – zdrs snega s strehe na vozilo – neskrbno ravnanje – odgovornost lastnika stavbe – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – strošek nadomestnega vozila – načelo naravne restitucije – načelo popolne kompenzacije – dvojne zakonske zamudne obresti – povrnitev potnih stroškov pooblaščencu, ki ni odvetnik – neustrezna specifikacija pravdnih stroškov
    Odgovornost imetnika stavbe za zdrs snega se presoja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti.

    V vremenskih razmerah odjuge in taljenja snega je nevarnost zdrsa snega s streh objektivno predvidljiva in celo večja kot je v času sneženja, ko se sneg še sprijema.
  • 316.
    VSL sklep I Cp 1356/2015
    19.8.2015
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083191
    SPZ člen 32, 33. ZPP člen 426.
    spor zaradi motenja – motenje posesti – motilno ravnanje – kupoprodajna pogodba – izročitev stvari – samovoljno ravnanje kupca – ugotovitveni zahtevek – ekonomski interes – pravica do posesti
    V primeru, ko kupec ne počaka, da mu prodajalec izroči stvar, ampak si jo vzame sam, gre za samovoljno dejanje in za motenje posesti.
  • 317.
    VSL sklep I Cp 2053/2015
    19.8.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060911
    ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
    domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
    Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
  • 318.
    VSL sodba I Cp 1653/2015
    19.8.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0083198
    OZ člen 619, 622, 642, 642/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    podjemna pogodba – nadzor izvrševanja posla – pravica naročnika – pravica do nadzora – obveznosti naročnika – določitev plačila in izplačilo
    Res ima naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti (622. člen OZ), vendar v konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje (niti iz toženčevih navedb) ne izhaja niti da bi to ustrezalo naravi posla niti da bi bilo to tožencu onemogočeno.
  • 319.
    VSK Sodba I Cp 324/2015
    19.8.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00008424
    OZ člen 352., 352/1.
    povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode
    Tožeča stranka bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja oz. plačilo denarnega zneska, s katerim bi sama vzpostavila prejšnje stanje na svojem objektu, čim je ugotovila, da bo zaradi nevzdrževanja toženkine hiše nastala škoda tudi na hiši tožeče stranke. To pa je postalo jasno, ko je končala zima 2005/2006. Ker je tožeča stranka tožbo vložila šele 27.5.2009, jo je vložila šele po izteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
  • 320.
    VSL sodba II Cp 1419/2015
    19.8.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0060902
    OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
    Dosojena odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo tožnice, ki je v prometni nezgodi utrpela pretres možganov (posledica česar je postkomocijski sindrom), udarnino in rano na glavi, raztegnitev obhrbteničnega mišičja v ledvenem predelu, najverjetneje pa tudi raztegnitev vratnega mišičja in udarnino desne rame, v znesku 11.500,00 EUR oziroma 11,6 povprečnih plač v času sojenja je pravična in je tudi ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo, kot to izhaja iz sodne prakse.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 24
  • >
  • >>