rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.
Dejstvi, da sta tožnici vsa svoja vlaganja v objekt izvedli brez gradbenega dovoljenja in da za tako predrugačen objekt gradbenega (posledično pa tudi uporabnega) dovoljenja ne bo mogoče pridobiti, vplivata na (tržno) vrednost objekta. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je se je vrednost nepremičnine zaradi teh del povečala (trditev tožnic) ali ne (trditev toženca), navedeni dejstvi popolnoma spregledalo, pravilnosti ugotovitve, da se je vrednost nepremičnine zaradi zgoraj naštetih vlaganj (kljub dejstvu, da gre za nelegalno gradnjo, ki je ne bo mogoče legalizirati) povečala, s tem pa tudi pravilnosti odločitve, s katero je sodišče delu zahtevka ugodilo, ni mogoče preizkusiti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060903
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3.
skupno premoženje – spor o obsegu skupnega premoženja – denarni zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – navidezni kupec – kondikcijski zahtevek – odškodninski zahtevek – vzročna zveza
V primeru spora med bivšima zakoncema glede premoženja gre za spor o obsegu skupnega premoženja, ki ima stvarnopravno naravo, čeprav se uveljavlja kot denarni zahtevek.
Podjetje G. d. o. o. je bilo le navidezni kupec, saj je kupoprodajno pogodbo sklenilo v svojem imenu, a za račun pravdnih strank. Iz tožbenih trditev izhaja, da je šlo za mandatno razmerje med družbo G. d. o. o. in tedanjima zakoncema. Tožnica ne zatrjuje, da se s takim načinom nakupa ni strinjala. V takem primeru lahko sodi v skupno premoženje le terjatev bivših zakoncev do družbe.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – način vročanja – vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik – iztek roka za dvig pisanja na soboto – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – roki – začetek teka roka za pritožbo – načelno pravno mnenje
O tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, če se 15. dan izteče na soboto, nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v RS, je na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 14. 1. 2015 sprejeto načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba 4. odstavka 111. člena ZPP.
ZPP člen 73, 73/1, 74, 74/1, 112, 112/2, 282, 282/3.
domneva o umiku tožbe – ustavitev postopka – zahteva za izločitev sodnika – pravočasna zahteva za izločitev sodnika – videz nepristranskosti sojenja – vloga, poslana priporočeno po pošti
Ker narok ni bil preklican, bi se ga tožnik moral udeležiti. Res pa tožnikova odsotnost z naroka ni zadoščala za nastop domneve o umiku tožbe iz 3. odstavka 282. člena ZPP, ki ima za posledico ustavitev postopka. Če namreč stranka zahteva njegovo izločitev, sodnik po 1. odstavku 74. člena ZPP ne sme izdati odločbe, s katero se postopek konča. Z morebitno naknadno presojo predloga za izločitev (npr. v pritožbenem postopku) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja.
padec na strmi povezovalni poti – odgovornost upravljavca golf igrišča – poslovna odškodninska odgovornost – nečlanstvo tožnika – neposlovna odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – ni nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Toženki kot upravljavki golf igrišča ni mogoče očitati krivdne odgovornosti. Tožnica ni niti zatrjevala, da je toženka kršila kakšno pravno normo ali pravila stroke ali običajev, ki bi toženki nalagali takšno dolžnostno ravnanje, kot ga izpostavlja tožnica, in to v razmerju do nje kot prostovoljne obiskovalke (in ne igralke) golf igrišča. Tožnica se je sama odločila, da spremlja moža, tudi po delu povezovalne poti, glede katere je vedela, da je strma, zavestno se je izpostavila možnosti, da na strmi poti pade in je zavestno takšen rizik sprejela nase. Za svojo varnost bi morala poskrbeti sama.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zdrs na vlažnih ploščicah na vhodu v trgovski center – ravnanje oškodovanca – deljena odgovornost – izvedenec – strokovno znanje
Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na vhodu v trgovinski center, kjer je tožniku zdrsnilo na vlažnih ploščicah. Vhod v trgovinski center mora biti tako urejen, da ne drsi in tožeča stranka je dokazala, da bi tožena stranka morala postaviti na drseče ploščice protizdrsno zaščito, kot jo ima sedaj. Ker je tožnik bi primerno obut in hodil normalno, mu ni mogoče očitati sokrivde oziroma premajhne pozornosti.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka - špekulativni namen - nepremišljeno zadolževanje dolžnikov - poroštvo - oblike poroštva - solidarno poroštvo - prokura - seznanitev s finančnim stanjem dolžnika
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
Kot lastnik in edini družbenik družbe se je v času sklepanja posojilne pogodbe moral in mogel zavedati, da nikakor ni razpolagal s premoženjem tolikšne vrednosti, da bi (tudi ob normalnem teku stvari) lahko poravnal vse obveznosti glavnega dolžnika, v kolikor tega ne bi storil slednji.
Od vsakega povprečno skrbnega poroka je pričakovati, da se bo pred prevzemom poroštva seznanil s finančno situacijo dolžnika.
URS člen 23, 25. ZPP člen 180, 180/1, 324, 324/6, 452, 458, 458/ 1.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – prepozna dopolnitev tožbe – napačen pravni pouk – pravica do sodnega varstva – postopek v sporih majhne vrednosti
Res sicer v sporih majhne vrednosti veljajo krajši, 8-dnevni roki za opravo procesnih dejanj (prim. 452. člen ZPP), vendar napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži dopolnitev tožbe) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
spor majhne vrednosti - opustitev odgovora na tožbo - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - procesne predpostavke - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati
Opustitev odgovora na tožbo v sporu majhne vrednosti po 453.a členu ZPP povzroči fikcijo pripoznave zahtevka.
Če pride do pripoznave zahtevka, sodišče ni več dolžno, niti upravičeno, presojati, ali so bila sicer dejstva, ki sta jih stranki zatrjevali, resnična in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Pred izdajo sodbe prvostopenjskemu sodišču torej ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, temveč le, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravnomočni sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, pravdo pa je mogoče vložiti v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni. Drugi odstavek 65. člena ZIZ pravico do izločitvene tožbe (tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe) expressis verbis veže na zavrnitev ugovora zaradi upnikovega nasprotovanja.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 152, 152/1, 221b, 235, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 2, 2/1.
poenostavljena prisilna poravnava - nepopoln predlog - predhodni postopek zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - vpliv na stečajni postopek - odložitev odločanja - prekinitev postopka - stečajni postopek - postopek zaradi insolventnosti - zavrženje predloga - odločanje o začetku stečajnega postopka - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Iz sodne prakse je jasno razvidno, da predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne prekine uvedenega stečajnega postopka, saj ta postopek ne vsebuje enakih varoval za upnike kot postopek redne prisilne poravnave. Upniki namreč nimajo možnosti vložiti ugovora proti vodenju prisilne poravnave, prav tako se terjatve ne prijavljajo, upniški odbor se ne oblikuje, upravitelja se ne postavi, poleg tega pa poročila o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju ne pregleda revizor in tudi ni potrebno, da bi načrt finančnega prestrukturiranja pregledal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
To pomeni, da je odložitev odločanja o upnikovem predlogu in prekinitev predhodnega stečajnega postopka mogoča le, če je bil vložen predlog za odložitev odločanja v roku za ugovor proti upnikovemu predlogu, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek.
Stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi upraviteljevega predloga za izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
Ravno zato bi moral upravitelj še posebej skrbno sestaviti predlog za izdajo soglasja in v njem točno utemeljiti, zakaj naj bi bilo v tem primeru utemeljeno prepustiti sestavo prijave terjatve v stečajnem postopku odvetniku, zaradi česar gre za stroške stečajnega postopka. Praviloma je to, kaj mora vsebovati prijava terjatve, vsakemu upravitelju znano, saj je to del strokovnega izpita za upravitelje.
spor majhne vrednosti – izostanek z naroka – opravičen izostanek z naroka – predlog za preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zamuda pri dostavi časopisa – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev pravdnih stroškov – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke
Tožena stranka bi morala sodišču sporočiti, zakaj je bila ovira, ki ji je onemogočila pristop na narok, nenadna in objektivno nepredvidljiva, za te navedbe pa bi morala predložiti oz. predlagati tudi dokaze. Če slednjih ni, pa bi morala sporočiti, da z njimi ne razpolaga, ampak da jih bo dostavila kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče - in jih tudi dostaviti).
nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - zakonske zamudne obresti
Tožnici, po poklicu komercialistki, ki je bila v času škodnega dogodka stara 41 let, je z zneskom 4.700,00 EUR prisojena pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (globoka udarnina levega komolca, udarnine levega kolka, levega komolca in leve rame, nateg mišic rotatorne manšete), katero je utrpela ob padcu po stopnišču.
Sodišču ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej, na podlagi 4. odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo.
Ključno vprašanje v tem postopku je bilo, kakšna je bila vsebina dogovora o izdelavi zaključnega računa, torej uporaba pogodbenega statuta, ki izključuje obstoj zakonskega statuta. O uspešnosti tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve bi bilo mogoče razsojati le, če bi tožeča stranka storitve opravljala brez vsakršne pravne podlage. V tem primeru pa gre za vprašanje obsega oziroma vsebine dogovora o opravi in plačilu računovodskih storitev.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-1, 78/2-3, 78/2-4, 78/2-5, 80, 80/2, 80/3. ZPP člen 337.
stečajni postopek nad pravno osebo – upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – ovire za imenovanje – izključitveni razlog – odklonitveni razlog – dovoljene pritožbene novote
V primerih, kot je obravnavani, ko sicer preizkus terjatev še ni končan, objavljen pa je že osnovni seznam preizkušenih terjatev, se upošteva le upnike, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve, potrebne podatke pa mora sodišču posredovati upravitelj, ki praviloma pozna tudi ovire za imenovanje upnikov v upniški odbor.
Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti, ali to, kar je upravitelj navedel kot podlago, zaradi katere bi lahko obstajale ovire za imenovanje po teh določilih, dejansko predstavlja oviro, kot jo v tem delu določa zakon.
V tej fazi postopka ni mogoče presojati verjetnosti prerekanih terjatev upnikov.
preložitev naroka – upravičen razlog za preložitev naroka – zamenjava pooblaščenca – učinkovita obramba – pooblastitev novega odvetnika dan pred narokom
Okoliščina, da toženčev novi pooblaščenec (ki se je naroka udeležil) zaradi prepoznega pooblastila ni imel dovolj časa za kvalitetno obrambo tožene stranke, ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka. Gre za okoliščino, ki bi jo tožena stranka s pravočasnim pooblastilom novega odvetnika lahko preprečila.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073585
ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 212, 243, 325, 328, 343, 343/4. ZGD člen 6. OZ člen 190, 364, 381, 766, 771.
plačilo stroškov komunalnih in energetskih storitev v stanovanjskih oziroma stanovanjsko poslovnih objektih – upravnik – spregled pravne osebnosti - neupravičena obogatitev – mandat - dajanje računa – skrbnost – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – naloge izvedenca – neurejenost dokumentacije – zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – procesne obresti – vezanost sodišča na zahtevek – nerazumljiv izrek – pravni interes za pritožbo – pogoji za izdajo popravnega sklepa – dopolnilna sodba
Zgolj dejstvo, da naj bi pri prvo toženi stranki ne bilo mogoče najti podatkov o plačilih etažnih lastnikov, manjkali pa naj bi tudi bančni izpiski, kaže kvečjemu na neskrbnost (premajhno skrbnost) pri poslovanju in neurejene evidence, kar pa ne more biti podlaga za očitek protipravne zlorabe družbe za osebne koristi.
Ni naloga sodišča, da verodostojnost trditev in dokazov pravdnih strank do potankosti preizkuša; ne nazadnje za takšen preizkus v zapletenejših primerih, kakršen je predmetni, niti ni usposobljeno. V konkretnem primeru pa tega ni mogel storiti niti izvedenec, ki je poudaril, da zaradi narave poslov (izstavljanje računov in zbiranje plačil) lahko pregled naredita le pravdni stranki sami. Naloga izvedenca ni zbiranje in urejanje neurejene dokumentacije pravdnih strank. Prav tako je strokoven izračun stanja dejanskih obveznosti naloga računovodstev pravdnih strank, naloga izvedenca pa je strokovno preverjanje teh izračunov (v kolikor bi obstajali).
upravitelj - pogoji za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - izvedba nadzora poslovanja dolžnika - nagrada za nadzor
ZFPPIPP zahteva, da dolžnik omogoči nadzor upravitelju, pri čemer praviloma informacije daje in vpogled v listine omogoči zakoniti zastopnik, nobene ovire pa ni, da ne bi tega storila druga oseba, ki jo zakoniti zastopnik dolžnika pooblasti za to.