stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha – odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera
Tožeča stranka je uspela z nedenarnim in enim denarnim zahtevkom; zavrnjen je eden od dveh denarnih zahtevkov. Z obravnavanjem zavrnjenega denarnega zahtevka posebni stroški niso nastali. Obe pravdni stranki sta imeli stroške tudi v pritožbenem postopku, v katerem tožena stranka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, uspela pa je s pritožbo zoper zamudno sodbo. Vse te okoliščine utemeljujejo odločitev, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Glede na dejstvo, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen dne 13. 3. 2015, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom dne 13. 3. 2015, in ne šele s trenutkom objave kasneje tekom tega dne, kot to zmotno meni upnik v pritožbi.
kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper pravosodje – kriva izpovedba – obstoj kaznivega dejanja – oškodovanec – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je sicer, da po svoji naravi obtožencu očitano kaznivo dejanje sodi med kazniva dejanja zoper pravosodje, kar pa ne pomeni, da zaradi tega ne more biti oškodovanec tudi fizična oseba.
Za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe v kazenskem postopku ni pomembno, ali je to vplivalo na izid kazenskega postopka.
Tožničino ravnanje s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom je takšno upnikovo ravnanje, zaradi katerega pretrganje zastaranja, zaradi katerega pretrganja zastaranja nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi proti poroku.
Toženec je predlagal ustrezen dokaz za svojo trditev o neutemeljenosti terjatve po višini in ga nato umaknil, zato mu je bilo znano, s katerim dokazom bi lahko ovrgel tožničine trditve in dokaze in ni potreboval pomoči sodišča prve stopnje v smislu 285. čl. ZPP.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Kljub sprejetim smernicam in usmeritvam tožena stranka pri ocenjevanju tožnikovega dela za leto 2011 ni dokazala, da je upoštevala predpisane kriterije. Ker izpodbijana ocena tožnikovega dela za leto 2011 (ocena „prav dobro“) ni bila rezultat kompromisa nadrejenih delavcev tožnika v spornem času in nadrejeni delavec, ki je tožnika ocenjeval, ni upošteval predpisanih kriterijev, ocena „prav dobro“ ni objektivna. Tožnikovo delo je bilo vrhunsko, na odličnem nivoju, pravočasno in je tožnik izdal popolne pisne izdelke, to pa ustreza določbam Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede za oceno „odlično“. Za oceno „odlično“ je potrebno doseči nadpovprečne rezultate in opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Tožnikovo delo je ustrezalo tem kriterijem. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o oceni tožnikovega dela za leto 2011 utemeljen.
ZPP člen 181. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 112, 112/1, 112/1-7, 112/2.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 7. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR (ker ji tožena stranka ni zagotovila varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu). Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (vodja igralnega salona naj bi o vsakem njenem koraku poročal tožničini nadrejeni, njeni nadrejeni so bili do nje nespoštljivi, jo žalili, ipd.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa četrti odstavek 6.a člena ZDR. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR ni podan. Zato tožnica ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – pravila postopka v gospodarskih sporih – stvarna pristojnost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – krajevna pristojnost sodišča
Pravdni stranki nista gospodarska subjekta, ampak poklicni športnik in društvo, zaradi česar konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterij strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ni podana na podlagi določil 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij), saj je predmet tožbenega zahtevka plačilo zneska 2.253,84 EUR s pripadki.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja
Kot delo, ki je podlaga za ustvarjeno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena ZZZDR), je treba upoštevati skupek vseh aktivnosti obeh zakoncev – tako v poslovni dejavnosti kot v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, delu na njivi in doma. Celovita ocena dela in rezultatov dela utemeljuje sklep, da sta deleža na ustvarjenem skupnem premoženju enaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081493
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 18, 20, 20/1, 20/1-a. ZIZ člen 42.
evropski plačilni nalog - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga
Ob dejstvu, da iz navedenega obvestila romunskega sodišča izhaja, da je bila vročitev opravljena zastopniku tožene stranke, kar pomeni, da je šlo za osebno vročitev po 13. členu Uredbe št. 1896/2006, pritožbeni ugotovitvi, da ni z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kaj šele z gotovostjo izkazano, da je bilo pisanje vročeno oziroma da je dejansko prišlo v naslovnikove roke, ni moč slediti.
Institut vrnitve v prejšnje stanje (kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) ni namenjen sanaciji napak sodišča, ampak sanaciji (zamujenih) procesnih dejanj, ki jih je stranka zamudila iz upravičenih razlogov, ki izvirajo iz njene sfere.
Razlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po a) točki prvega odstavka 20. člena Uredbe št. 1896/2006, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more biti podan že iz razloga, ker je bil slednji (kot je bilo predhodno poudarjeno) evropski plačilni nalog vročen osebno, omenjena točka pa se nanaša na primere, ko je bila izvedena nadomestna vročitev.
stroški stečajnega postopka – soglasje za izplačilo – rezervacija sredstev
ZFPPIPP (ob razdelitvi splošne razdelitvene mase) predvideva rezervacijo sredstev le za plačilo prerekanih terjatev in terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta razdelitve še ni uresničil (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZFPPIPP). V danem primeru za takšni terjatvi ne gre. Upnikoma zato ni mogoče zadrževati izplačila zneskov priznanih terjatev do pravnomočne rešitve sporov, v katerih ju stečajni dolžnik toži zaradi odškodninske odgovornosti poslovodstva.
Podatki iz bonitetnega poročila bonitete.si in finančna ocena dolžnika sami po sebi niso relevantni za presojo obstoja nevarnosti in le-te sami po sebi ne izkazujejo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
Pogodbeno določilo o konkurenčni prepovedi je po presoji pritožbenega sodišča dispozitivne narave. Če pa jo pogodbeni stranki dogovorita, je tako pogodbeno določilo veljavno le, če je v prid tiste pogodbene stranke, na katero se konkurenčna prepoved nanaša, dogovorjeno ustrezno materialno nadomestilo. Konkurenčna klavzula, ki jo pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi brez ustreznega denarnega nadomestila v breme druge stranke, te stranke ne zavezuje.
URS člen 147. SPZ člen 150, 150/1. ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 319, 319/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - izterjava davčne obveznosti - prepoved retroaktivnosti - načelo davčne predvidljivosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - nezakonit vpis hipoteke - predmet zavarovanja - ponovno zavarovanje iste terjatve
Ponovno zavarovanje iste že zavarovane terjatve na istem predmetu zavarovanja ni dopustno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevka
Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
določljivost obsega škode - zastaranje odškodninske terjatve
Pritožbeno sodišče je utemeljeno zaključilo, da so bili vsi elementi, na podlagi katerih je bila škoda zaradi poškodb konkretnega vozila dovolj določljiva, znani že na dan škodnega dogodka, ko je bilo že znano, katere dele vozila je treba zamenjati ali popraviti. Samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, s katerim je poenotilo sodno prakso v zvezi s štetjem 15-dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje na pošti. Sodna praksa namreč ni bila enotna glede vprašanja, ali se tudi v primeru, če pade 15. dan za dvig pisanja na pošti na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, uporabi četrti odstavek 111. člena ZPP, ki določa, da se v takšnih primerih rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po načelnem pravnem mnenju se navedena določba ne upošteva.
Glede na to, da je bila vročitev opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, bi bilo z njegovim upoštevanjem v škodo dolžnika poseženo v njegov pravni položaj, saj bi šlo za „retroaktivno“ uporabo načelnega pravnega mnenja.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.