vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060882
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76.
družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – pravna podlaga lastninjenja – pravica uporabe – posadna listina – gospodarska javna služba – javna površina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi ZGJS, saj prvotožena stranka ni izvajala dejavnosti posebnega družbenega pomena, niti ni opravljala gospodarske javne službe v smislu določil 68. člena ZGJS, niti ni opravljala zadev posebnega družbenega pomena na področju materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarske dejavnosti, niti ne gre za dejavnost, ki bi bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil iz sredstev samoprispevka ali sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta oziroma bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in 1. odstavka 72. člena ZGJS.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058657
OZ člen 1025. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 355. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 13, 13/1.
ponovna odločitev o istih stroških - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o umiku pritožbe - oprostitev plačila sodnih taks - veljavnost taksne oprostitve - oprostitev vseh taksnih obveznosti v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - odpoved pogodbe - poroštvo - solidarni porok - glavni dolžnik - solidarni dolžnik - akcesorna obveznost - odškodninska odgovornost upnika - vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno odločilna dejstva
Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.
Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.
Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev škode ‒ odškodnina za nepremoženjsko škodo ‒ nastanek škode med opravljanjem službenih dolžnosti ‒ delo policista ‒več udarcev s pestjo v predel lica – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ‒ duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ‒začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti ‒ skaženost ‒ višina denarne odškodnine ‒ zakonske zamudne obresti ‒protispisnost ‒ povrnitev pravdnih stroškov
Presoja odmere odškodnine za škodo, ki jo je policist utrpel pri opravljanju službenih dolžnosti zaradi več udarcev s pestjo v predel lica.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Kljub sprejetim smernicam in usmeritvam tožena stranka pri ocenjevanju tožnikovega dela za leto 2011 ni dokazala, da je upoštevala predpisane kriterije. Ker izpodbijana ocena tožnikovega dela za leto 2011 (ocena „prav dobro“) ni bila rezultat kompromisa nadrejenih delavcev tožnika v spornem času in nadrejeni delavec, ki je tožnika ocenjeval, ni upošteval predpisanih kriterijev, ocena „prav dobro“ ni objektivna. Tožnikovo delo je bilo vrhunsko, na odličnem nivoju, pravočasno in je tožnik izdal popolne pisne izdelke, to pa ustreza določbam Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede za oceno „odlično“. Za oceno „odlično“ je potrebno doseči nadpovprečne rezultate in opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Tožnikovo delo je ustrezalo tem kriterijem. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o oceni tožnikovega dela za leto 2011 utemeljen.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - obvestitev predkupnega upravičenca o javni dražbi - odločanje o soglasju - meje preizkusa pogojev za izdajo soglasja - zapisnik o javni dražbi - podatki o poteku dražbe
Presoja sodišča pri odločanju o predlogu za izdajo soglasja k pogodbi, kadar je pogodba sklenjena na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, se po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP omeji le na preizkus, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in v primeru, če je bila prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, mora sodišče preveriti, ali je soglasje podal tudi upniški odbor, če je ta ustanovljen. ZFPPIPP torej ne terja tudi presoje, ali so bila pri prodaji upoštevana tudi pravila o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP. Na tako presojo ni mogoče sklepati niti iz zahteve po predložitvi zapisnika o javni dražbi k predlogu upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Zapisnik o javni dražbi je namenjen zgolj presoji, ali je bila prodaja opravljena skladno s pravnomočnim sklepom sodišča o prodaji (ki pa ne vsebuje določb o predkupnih upravičencih in načinu uveljavljanja predkupne pravice).
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 126, 127, 127/1. ZKolP člen 3, 3/2, 4.
obveznost plačila - razlika v plači - sprememba izhodiščne plače
Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel in plačo, ki bi jo moral prejeti po pogodbi o zaposlitvi.
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070944
OZ člen 190, 533, 533/1, 545. ZD člen 72.
darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika
Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja
Kot delo, ki je podlaga za ustvarjeno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena ZZZDR), je treba upoštevati skupek vseh aktivnosti obeh zakoncev – tako v poslovni dejavnosti kot v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, delu na njivi in doma. Celovita ocena dela in rezultatov dela utemeljuje sklep, da sta deleža na ustvarjenem skupnem premoženju enaka.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
Podatki iz bonitetnega poročila bonitete.si in finančna ocena dolžnika sami po sebi niso relevantni za presojo obstoja nevarnosti in le-te sami po sebi ne izkazujejo.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – izvedenec – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – razlog za postavitev novega izvedenca
Ker je pisno in ustno podano izvedensko mnenje sodnega izvedenca mag. DD jasno in popolno ter brez nasprotij in strokovno utemeljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
javna naročila – veljavnost pogodbe – pogodba o oddaji javnega naročila – obličnost – oblika pogodbe o oddaji javnega naročila – ustna pogodba
Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila (zgolj) ustno sklenjena pogodba, na katero se sklicuje tožnik, nedovoljena in posledično brez učinka, ne drži. V postopkih javnega naročanja je namreč obličnost z zakonom določena zaradi dokazovanja pravnega posla (oziroma je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe) in ne kot pogoj za njegovo veljavnost. To pomeni, da je ustna pogodba veljavno sklenjena in obe stranki tudi zavezuje.