ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 126, 127, 127/1. ZKolP člen 3, 3/2, 4.
obveznost plačila - razlika v plači - sprememba izhodiščne plače
Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel in plačo, ki bi jo moral prejeti po pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 101, 101/1, 208, 343, 343/4, 365, 365-1.
prekinitev izvršilnega postopka - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila odvetniku - nedovoljena pritožba - nadaljevanje postopka - izbris družbe iz sodnega registra zaradi pripojitve
S prenehanjem upnika kot pravne osebe zaradi izbrisa iz sodnega registra po samem zakonu preneha pooblastilo, ki ga upnik da odvetnici. Odvetnica ne more biti pooblaščenka neobstoječe pravne osebe, ki je bila stranka tega postopka, sama pa tudi ni oseba, ki bi imela pravico do pritožbe zoper sklep, zato je njena pritožba nedovoljena.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – lahka telesna poškodba poškodovanca – nedokazanost kvalifikatornega zakonskega znaka kaznivega dejanja – površinska poškodba glave – prepoved reformatio in peius – krivda – odločba o kazenski sankciji – stek kaznivih dejanj – sprememba sodbe
Zgolj omemba v enem spisovnem dokumentu, da je oškodovanka utrpela površinsko poškodbo glave, ob odsotnosti drugih dokaznih virov, ki bi konkretizirale naravo, vrsto in obseg poškodbe, še ne zadošča za zaključek, da gre za lahko telesno poškodbo.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - obvestitev predkupnega upravičenca o javni dražbi - odločanje o soglasju - meje preizkusa pogojev za izdajo soglasja - zapisnik o javni dražbi - podatki o poteku dražbe
Presoja sodišča pri odločanju o predlogu za izdajo soglasja k pogodbi, kadar je pogodba sklenjena na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, se po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP omeji le na preizkus, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in v primeru, če je bila prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, mora sodišče preveriti, ali je soglasje podal tudi upniški odbor, če je ta ustanovljen. ZFPPIPP torej ne terja tudi presoje, ali so bila pri prodaji upoštevana tudi pravila o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP. Na tako presojo ni mogoče sklepati niti iz zahteve po predložitvi zapisnika o javni dražbi k predlogu upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Zapisnik o javni dražbi je namenjen zgolj presoji, ali je bila prodaja opravljena skladno s pravnomočnim sklepom sodišča o prodaji (ki pa ne vsebuje določb o predkupnih upravičencih in načinu uveljavljanja predkupne pravice).
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja
Kot delo, ki je podlaga za ustvarjeno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena ZZZDR), je treba upoštevati skupek vseh aktivnosti obeh zakoncev – tako v poslovni dejavnosti kot v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, delu na njivi in doma. Celovita ocena dela in rezultatov dela utemeljuje sklep, da sta deleža na ustvarjenem skupnem premoženju enaka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevka
Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – presoja določitve dolžine preizkusnega obdobja – obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru začetka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike.
Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo preizkusnega obdobja, upoštevaje vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 66, 66/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitveni zahtevek - skupno premoženje - delež dolžnika na skupnem premoženju
Tretji lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Ugotovljeno dejstvo, da spada osebno vozilo, ki je predmet izvršbe, v skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku), samo po sebi ne daje ustrezne podlage za zaključek, da je izvršba na osebno vozilo dopustna zaradi dolgov dolžnika. Toženka kot upnica v izvršilnem postopku proti možu tožnice, bi tako morala na podlagi prvega odstavka 57. ZZZDR člena zahtevati, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahtevati izvršbo na ta delež.
določljivost obsega škode - zastaranje odškodninske terjatve
Pritožbeno sodišče je utemeljeno zaključilo, da so bili vsi elementi, na podlagi katerih je bila škoda zaradi poškodb konkretnega vozila dovolj določljiva, znani že na dan škodnega dogodka, ko je bilo že znano, katere dele vozila je treba zamenjati ali popraviti. Samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
spor majhne vrednosti ‒ začasni zastopnik ‒ stroški postopka ‒ priglasitev stroškov v postopku, v katerem so nastali ‒ obračun DDV ‒ uveljavljanje stroškov v izvršilnem postopku ‒ neizdaja računa
Stroške sodnega postopka je potrebno priglasiti oziroma je možno o njih odločati le v postopku, v katerem so nastali. To velja tudi za od teh stroškov obračunan DDV.
Podlago uveljavljanju stroškov začasnega zastopanja v izvršilnem postopku lahko predstavlja le pravnomočen sklep sodišča, s katerim so bili ti stroški (nagrada) priznani, in ne račun oziroma verodostojna listina. Tožnica do sprožitve izvršbe na podlagi verodostojne listine ni bila upravičena, posledično pa tudi ne do nobenih zaradi nje nastalih stroškov.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost priglasitve stroškov – subjektivni rok
Subjektivni rok, v katerem je treba zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov, je predpisan s standardom „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Standard „takoj“ mora glede na okoliščine primera razlagati sodišče, razlaga pa mora biti sicer prožna, upoštevajoč okoliščine primera, a ozka, v smislu, takoj ko je to mogoče.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika pritožbe - ena sodna taksa
Sodna taksa za pritožbo je le ena, ne glede na to, da je bila tožena stranka, ko se je izkazalo, da je pritožba (v zvezi s fikcijo po 105.a členu ZPP) umaknjena, ponovno pozvana k plačilu sodne takse, tokrat v nižjem znesku. Še vedno namreč gre za sodno takso za pritožbo, le da je ta v primeru umika pritožbe manjša, v skladu z določbami taksne tarife. Zato ne drži, da bi šlo za odmero neke nove taksne obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavreči, ker je o oprostitvi sodne takse za pritožbo že bilo odločeno, je zato pravilna.
odlog izvršbe – odlog na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – podaljšanje dovoljenega odloga – pravočasnost vloženega predloga za podaljšanje odloga
Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
pravdni stroški – umik tožbe – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – takojšen umik – razlaga standarda takoj
Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
URS člen 36, 36/1. ZIP člen 144, 144/2, 186, 186/4, 251.c. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 170, 170/2, 186, 186/4, 251.c, 251.d. ZLNDL člen 3. ZPP člen 8. ZPPSL člen 6. ZST-1 člen 124. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 41, 41/1, 133, 133/1, 135, 142, 142/1, 142/1-1, 146, 146/5, 152, 243, 243/2, 243/2-2, 248, 248/2. ZZK-30 člen 36, 36/1.
izvršba na nevpisano nepremičnino - uradni postopek vpisa lastninske pravice - ustavitev izvršilnega postopka - pravica do sodnega varstva
Ker je bila nepremičnina kasneje vpisana v zemljiško knjigo, pa izvršba ne sme teči v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem, v kateri je kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine vpisana oseba, ki iz pravnomočnega sklepa o izvršbi ne izhaja kot (hipotekarni) dolžnik, pri čemer tudi ni zaznamovana izvršba in vknjižena hipoteka v korist upnika.
Če sodišče sproži uradni postopek vpisa po določilih četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, kot je to storilo v obravnavani zadevi, sme ustaviti izvršilni postopek šele, če tudi v novo postavljenem roku po tem, ko je upnik seznanjen z neuspešnostjo vpisa zaradi neustreznosti predloženih listin, ta ne vloži tožbe.