obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju za toženo stranko opravljal storitev pospeševanja prodaje izdelkov, določenih s strani naročnikov tožene stranke, na podlagi pogodbe o zagotavljanju storitev. Med pravdnima strankama pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Tožnik je lahko vplival na vsebino sklenjene pogodbe s toženo stranko in mu ni bilo treba osebno opravljati pospeševanja prodaje. Tožena stranka od tožnika ni zahtevala, da opravlja storitve le zanjo in si je lahko, enako kot drugi pospeševalci prodaje, sam organiziral čas oziroma odločal, kdaj bo obiskal konkretno trgovino. Delo je opravljal z lastnim osebnim avtomobilom, računalnikom in mobilnim telefonom. Plačilo za delo je prejemal po izstavljeni fakturi, pri čemer je plačani znesek zajemal tudi njegove stroške. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delo tožnika pri toženi stranki ni imelo vseh elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014563
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije člen 124. OZ člen 190. ZDR člen 130. ZPPreb člen 6.
odškodninska odgovornost delavca - vračilo preveč plačanih stroškov za prihod na delo in z dela - stalno bivališče - naslov dejanskega prebivališča
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil toženec obogaten zaradi previsokih izplačanih stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova njegovega dejanskega prebivališča. Skladno z ustaljeno sodno prakso se določbe kolektivnih pogodb o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova stalnega bivališča uporabljajo tako, da se kot naslov bivališča upošteva naslov, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. Ker gre pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela za povračilo dejansko nastalih stroškov, ni mogoče tolmačiti določb o povračilu stroškov z naslova stalnega bivališča tako, da bi šlo za stalno bivališče, ki izhaja iz Centralnega registra prebivalstva. Glede na to, da gre pri kraju prebivanja za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, toženec ni bil obogaten s tem, ko je prejemal povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova, s katerega je dejansko prihajal na delo. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (toženčevega delodajalca) za vračilo preveč izplačanih stroškov ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za vrnitev plačanih stroškov za prevoz na delo in z dela še v preostalem delu zavrnilo.
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZOdvT vrednost predmeta določi izključno po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade, zato se znesek odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR pri določitvi vrednosti predmeta spora ne upošteva.
ZDR-1 člen 30, 30/1, 200, 200/1, 200/2, 200/5. ZPP člen 314.
zavrženje tožbe - neizbira kandidata - sodno varstvo - rok - zamuda roka
Po 5. odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tožnik ni ravnal po navedeni zakonski določbi, temveč je vložil pritožbo pri toženi stranki. Zmotno je tožnikovo stališče, da je s tem izbral drugo pot uveljavljanja pravic in da bi sodišče moralo upoštevati roke, določene v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1. Ker tožnik sodnega varstva zoper sklep o neizbiri ni uveljavljal v roku iz 5. odstavka 200. člena ZDR, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na izbiro kanidata, pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - prisilna poravnava
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da se dolg iz naslova odpravnin tožniku in tožnicam poravna pod pogoji iz prisilne poravnave. V skladu s 160. členom ZFPPIPP za terjatve tožnika in tožnic, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne veljajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave do insolventnega dolžnika (tožene stranke). To pomeni, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva na terjatve tožnika in tožnic iz naslova odpravnin, nastalih po dnevu začetka prisilne poravnave, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odstavku 17. člena ZPP sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 453. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27.
stroški porabe vode – način obračuna stroškov porabe vode – število uporabnikov stanovanja – neprerekana dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog – načelo kontradiktornosti
Če sodišče z napačnim sklicevanjem na 452. in 453. člen ZPP ne upošteva dejstev in dokazov, čeprav bi jih moralo upoštevati, gre za relativno bistveno kršitev postopka in pritožbeni razlog po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je v postopku v sporu majhne vrednosti izključen.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081498
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 7, 212, 286.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – trditveno breme – dokazno breme
Trditve tožeče stranke ne gredo dalje od navedb, da naj bi tožena stranka opustila nadzor nad izvajanjem dela in nad delovnim sredstvom in opustila izvedbo varovanja pred padcem v globino. Takšne navedbe so pavšalne in zato nezadostne.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – dobroverni posestnik
Dobroverni posestnik je (vsak) tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje. Dobra vera se domneva. Tožencu ni uspelo izpodbiti te domneve, čeprav ima prav, da je tožnik tisti, ki dokazuje svoje trditve. V konkretnem primeru je prepričljivo dokazal, da se je njegov oče zanesel na dogovor s svojim bratom (tožencem), ko mu je ta obljubil, da bo napako, nastalo zaradi izpada prepisa sporne parcele na tožnikovega očeta, popravil. To pomeni, da je bil dobroveren.
ZIZ člen 35, 35/2, 116. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPUZSO člen 8, 8-6, 8-28. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin člen 6, 6/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine – območje krajevne pristojnosti – katastrska občina – dve katastrski občini z istim imenom
Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin določa katastrsko občino z imenom Brdo tako v Občini Domžale kot tudi v Občini Ljubljana Vič-Rudnik. Dve katastrski občini z imenom Brdo sta določeni tudi v Pravilniku o območjih in imenih katastrskih občin, in sicer prva z identifikacijsko številko 1965 in druga z identifikacijsko številko 2682. Slednja sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko se je opredelilo, da upnik ni izkazal, da bi dolžnik odtujeval, skrival ali drugače razpolagal s premoženjem, z namenom, da bi bila uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Besedilo zakona namreč ne omenja, da bi nevarnost morala biti konkretizirana z dejanji oziroma opustitvami dolžnika, ki bi bila usmerjena prav k onemogočanju ali otežitvi izterjave sporne denarne terjatve. Upnik mora izkazati le nevarnost, ki je v tem, da dolžnik že odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da je takšno njegovo ravnanje najmanj indic, ki kaže na skrivanje, odtujevanje oziroma razpolaganje s premoženjem.
osebni stečaj – predpostavke za vodenje postopka – obstoj premoženja stečajnega dolžnika – končanje stečajnega postopka brez razdelitve – preizkus terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – plačilo neplačanega dela terjatev – sklep o preizkusu terjatev – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.
Ustni dogovor je bil sklenjen pod razveznim pogojem. Veljal bi le, če bi tožena stranka dogovorjeno znižano plačilo poravnala do dogovorjenega roka. Ker ga ni, je dogovor o znižanem plačilu prenehal veljati.
pravda po izvršbi - inkaso cesija - prenos terjatve v izterjavo - obvestilo dolžniku - veljavna izpolnitev odstopniku - razmerje indirektnega zastopstva
Prenos terjatve v izterjavo ureja drugi odstavek 425. člena OZ, pri čemer se ta institut tudi skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS (sodba III Ips 59/2001 z dne 23. 1. 2002) obravnava kot posebna oblika cesije, sicer imenovana tudi inkaso cesija. Pri odstopu terjatve v izterjavo (inkaso cesija), ravno zato, ker se s cesijo na prevzemnika prenese le upravičenje. Dolžnik zato lahko svojo obveznost še vedno veljavno izpolni odstopniku, kljub dejstvu, da je o cesiji terjatve v izterjavo obveščen.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 14/2-2(3), 15, 136, 213, 213/1, 214, 214/1, 221m. ZPP člen 8, 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost
Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnosti. Vse domneve imajo enako težo.
S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064795
ZZZDR člen 113, 113/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 108.
soglasje za zdravljenje mladoletnega otroka – nadomestitev soglasja za zdravljenje otroka – izvrševanje roditeljske pravice – vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj – nujnost zdravljenja otroka – aspergerjev sindrom – pogoji za izdajo začasne odredbe – opredeljenost predloga za izdajo začasne odredbe – nezadostna konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Oče trdi, da ima otrok zdravstveno motnjo, katere obravnava je za njegov razvoj bistvena. Če to drži, ima ne glede na to, da mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, pravico (in dolžnost) z materjo enakovredno odločati o tem vprašaju. Nadalje trdi, da mati odklanja otrokovo zdravljenje, za katerega trdi, da je nujno oz. da je otrok (njegov razvoj) brez takojšnjega zdravljenja ogrožen. Če to verjetno drži, bi bila izdaja začasne odredbe potrebna oz. predlog za njeno izdajo utemeljen.
Razlog za zavrnitev očetovega predloga, da se materi takoj, pod pretnjo denarne kazni, naloži omogočiti otroku udeležbo na strokovnih obravnavah njegove motnje z diagnozo aspergerjevega sindroma, češ da tak predlog ni dovolj konkretiziran v smislu časovnih terminov terapij, ni pravi. Strinjati se je treba s predlagateljem, da se termini za terapije določajo sproti, ko se pacient podvrže postopku zdravljenja, kar je splošno znano.
začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava
Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
OZ člen 6, 131, 163, 171, 179, 182, 943, 943/1, 943/3. ZGO-1 člen 22, 22/1. ZJC člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 337, 337/1.
padec na pohodni površini - izogibanje kolesarju - vboklina na pločniku - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - predpostavke odškodninske obveznosti - soprispevek oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - pravno relevantna vzročna zveza - vpliv degenerativnih sprememb na obseg pravno priznane škode - odmera nepremoženjske škode - nastop dolžniške zamude - poškodba ramena (delno pretrganje tetive leve nadgrebenske mišice ramena) - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Glede na v sodni praksi
že jasno sprejeta stališča, da morajo biti pohodne površine namenjene gibanju pešcev urejene tako, da se pešci po teh lahko varno gibljejo brez da bi bilo pri tem potrebno paziti na vsak korak in ni mogoče zahtevati, da popolno pozornost pri običajni hoji po pločniku v naselju posvečajo le tlom, gibanju pa je namenjena celotna površina pločnika (vključno z robnikom), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka v vboklino na pločniku stopila in padla zaradi opustitve dolžnih ravnanj zavarovanca tožene stranke, ki na kritičnem mestu v okviru izvajanja komunalne dejavnosti ni zagotovil potrebnih vzdrževalnih ukrepov v smislu sanacije poškodovane pohodne površine.
Le če ni verjetno izkazano, da je oškodovančeva (konkretna) nepremoženjska škoda povezana s poškodbo, bi bilo mogoče zahtevek iz tega naslova zavrniti. V kolikor takšen zaključek ni sprejet, pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg škode tožeče stranke večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (zavarovanec tožene stranke) oziroma odgovorna oseba (tožena stranka) namreč mora sprejeti oškodovanca (tožečo stranko) takšnega kot je.
Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga prilaga pritožnik, bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.
Toženec kot odvetnik, ki je izvajal BPP, je bil pooblaščen za sprejem prisojenih stroškov od nasprotne stranke v imenu in za račun nasprotne stranke. Ker iz besedila člena 48 ZBPP izrecno izhaja, da je v takem primeru stroške dolžan povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, to je stranka, ki jo je zastopal toženec, ne pa tudi pooblaščenec, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, je zahtevek pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.