ZIZ člen 76, 76/2, 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZPP člen 343, 343/4.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - načelo akcesornosti - zastavna pravica na terjatvi - predmet zavarovanja - zavarovana terjatev - sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.
tožniška varščina – tuj državljan kot tožnik – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Prebivališče tujca, finančno stanje in ugled tujca so odločilni razlogi, na podlagi katerih sodišče Republike Južne Afrike odloči o utemeljenosti predloga za plačilo tožniške varščine. Smiselna uporaba 1. točke 1. odstavka 91. člena ZMZPP, ki določa, da toženec nima pravice zahtevati varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine, nalaga sodišču v Republiki Sloveniji, da v primeru, če je tožnik državljan Republike Južne Afrike, ugotavlja razloge, zaradi katerih zahteva za plačilo varščine ni utemeljena, ker varščina ni potrebna, ker ne obstaja bojazen, da slovenski državljan v primeru, da v pravdi uspe, ne bi mogel doseči plačila pravdnih stroškov od tožnika oziroma bi bila uveljavitev te terjatve bistveno otežena. Stalno ali začasno bivališče tožnice v Sloveniji, njeno finančno stanje in premoženje v Sloveniji, so lahko razlogi, na podlagi katerih izjemoma kot tuja državljanka ne bo dolžna plačati varščine, kot to določa 1. odstavek 90. člena ZMZPP, če bodo navedene okoliščine zagotavljale realno možnost plačila terjatve toženke za pravdne stroške, če bo v pravdi uspela.
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
Standard dolžnega ravnanja sodišča pri opozarjanju na potrebnost zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev je pri neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Pri tej presoji je pomembna okoliščina, da sta pravdni stranski poslovna subjekta in da obravnavani posel izhaja iz njune poklicne dejavnosti.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – kumulativno izpolnjeni pogoji – pripoznava obstoja podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca – dospelost in resničnost terjatve – koneksnost med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem ter glavnim izvajalcem in naročnikom – zakonita cesija – cesija pravice do izterjave – začasna situacija
Za neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, in sicer, da glavni izvajalec pripozna obstoj podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca in da je ta terjatev dospela in resnična, ter da je tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela in resnična (torej da ima glavni izvajalec v času, ko podizvajalec zahteva plačilo od naročnika, dospelo terjatev do naročnika). Podana mora biti torej tudi koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
Čeprav nekateri (predvsem v teoriji) zastopajo tudi stališče, da je pravna narava zahtevka po 631. členu OZ cesija pravice do izterjave, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo večinskemu stališču sodne prakse in pravne teorije, da gre za zakonito cesijo.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 373, 383, 389, 389/1, 389/1-2, 389/3, 389/3-1, 410, 410/2. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/2, 102/3.
osebni stečaj – stečajna masa – predmeti, izvzeti iz stečajne mase – odpust obveznosti – sklep o odpustu obveznosti – razdelitvena masa
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz toženčeve subjektivne odgovornosti, vendar pri presoji konkretnega ravnanja toženca ni izhajalo iz konkretne primerjave, kako skrbno bi v taki situaciji ravnal dober strokovnjak, oziroma ali je bilo ravnanje toženca glede na predvideno vremensko napoved pri zavarovanju tožnikovega objekta v gradnji ustrezno v primerjavi z zavarovanjem, ki bi ga v takih okoliščinah izvedel skrben strokovnjak za taka dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
pisna izjava priče – manjkajoča kopija osebnega dokumenta – nepopolni dokazni predlog – dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga – poziv sodišča – kršitev pravice do izjave
Ker pisni izjavi priče ni bila priložena kopija osebnega dokumenta, je bila izjava nepopolna, sodišče pa tožeče stranke ni pozvalo, naj nepopolno izjavo dopolni. Postopanja sodišča prve stopnje, ki tožnici ni dalo možnosti, da nepopolni dokazni predlog dopolni in posledično doseže izvedbo dokaza z izjavo oziroma z zaslišanjem priče, kar bi lahko vplivalo na izid pravdnega postopka, pomeni kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 70/5. ZNP člen 125, 125/1.
solastnina – delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev stvari – odlog delitve stvari – fizična delitev – civilna delitev – ustanovitev stvarne služnosti – časovna neprimernost delitve
Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – nesorazmernost prevzetih obveznosti – poroštvo
Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.