Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.
zakupna (najemna) pogodba – obveznosti zakupnika – vrnitev v zakup vzete stvari – obrabljenost stvari zaradi običajne rabe – spremembe na stvari
Skladno s 604. členom OZ mora najemnik po prenehanju najema v najem vzeto stvar vrniti nepoškodovano. Ker tožnica fasade ni prejela v stanju, v kakršnem je bila ob začetku najemnega razmerja s toženko, bo morala tožnica porabiti sredstva za sanacijo fasade, zato da bo lahko to obveznost izpolnila svojemu najemodajalcu, zaradi česar trpi škodo. Toženka kot najemnica odškodninsko odgovarja najemodajalcu za poslabšanje v najem vzete stvari, če je ne more vrniti v predpisanem stanju.
Najemnik mora stvar v najemu vrniti najemodajalcu nepoškodovano, pri čemer je izraz nepoškodovanost treba relativizirati glede na značilnosti najemnega razmerja in ne pomeni, da se vrača brezhibna stvar.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
Ravnanje tožnice, ki je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila resnična pravno relevantna dejstva, katera njenega tožbenega zahtevka zoper peto toženko ne potrjujejo, je bilo ekonomično in v skladu s pošteno uporabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPP. Tega na drugi strani ni mogoče trditi za peto toženko, ki je sama priznala, da je zavajala tako sodišče kot tožnico in torej ni govorila resnice ter pošteno uporabljala pravic, ki jih ima po ZPP.
Življenjsko nevzdržno je, da naj stranka, ki je bila s strani nasprotne stranke najprej namerno zavedena, da je vložila tožbo, kasneje tej isti stranki, ki je bila slaboverna, še krije stroške postopka samo zato, ker je sama ravnala v skladu z določbami ZPP in pošteno uporabljala pravice, ki jih ima v postopku, torej je umaknila tožbo takoj, ko so ji bila prezentirana resnična dejstva.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – vročanje sodnih pisanj – vročanje pravni osebi – vročanje subjektu vpisa v sodni register – kraj vročanja – poštni predal – vročanje v poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev
Dolžnik je imel v obdobju vročanja predloga za začetek stečajnega postopka, poziva naj na predlog odgovori in v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka, s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala, zato so se dolžniku vse pošiljke, naslovljene na naslov, kjer ima dolžnik sedež, vročale preko poštnega predala. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP veljajo tudi v primeru vročanja pisanj v poštni predal, ki se nahaja v prostorih izvajalca poštnih storitev. Obvestila o sodnih pisanjih so bila dolžniku pravilno puščena v poštnem predalu, prav tako pa tudi sodna pisanja, ki jih dolžnik v 15 dnevnem roku ni dvignil. S tem so bila vsa navedna sodna pisanja dolžniku pravilno vročena.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083224
ZNPosr člen 13, 13/2, 25, 25/4. OZ člen 247, 378, 846, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost pogodbe - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - previsoke provizije - ugovor znižanja posredniške provizije
Pogodbeno omejitev posredničine naloge pa je mogoče upoštevati v okviru zahteve za znižanje provizije.
Za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – dokazni standard – trditve
Tožeča stranka ni zatrjevala, katera so tista ravnanja tožene stranke, ki onemogočajo oziroma otežujejo izvršbo, temveč je opisovala le objektivno stanje tožene stranke (slabo finančno stanje, možnost stečaja, ipd.).
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 44, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – sredstva in predmeti izvršbe – odgovornost pristopnika k dolgu – odgovornost zastavitelja – procesne obresti – prepoved obrestovanja obresti – načelo formalne legalitete
Izterjava procesnih obresti v izvršilnem postopku ni dopustna. Procesne obresti so opredeljene kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti, ki pa velja le za zahtevek od vložitve tožbe dalje in je ni mogoče širiti na vložitev predloga za izvršbo, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ovira za to omejitev je v načelu formalne legalitete. Upnik pa za izterjavo procesnih obresti tudi v izvršilnem naslovu nima podlage.
razširitev tožbe - umik predloga - obvestilo o umiku - predmet obravnavanja - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost postopka
Prvo sodišče je toženo stranko v dopisu z dne 27. 1. 2014 obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen - iz spisa smiselno izhaja, da zaradi neplačila sodne takse za razširjeni del zahtevka. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da razširitev tožbe ni predmet obravnavanja, prvo sodišče pa je kljub obvestilu o umiku tožbe v sodbi odločilo tudi o tem delu zahtevka. S tem je toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave in kontradiktornosti postopka glede razširjenega dela.
Položaj po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej položaj trajnejše nelikvidnosti, nastopi takrat, ko podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da kratkoročna plačilna sposobnost doseže kriterij iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, mora trajati daljše obdobje.
Dolžnik mora zato, da bi se izognil insolvenčnemu postopku, tako po določilih 238. člena ZFPPIPP, kot tudi po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da ni več insolventen. Insolventnost je mogoče odpraviti ne le z dokapitalizacijo oziroma prilivi svežega denarja, temveč tudi na druge načine, na primer z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 14. člena ne določa, koliko časa mora trajati „daljše obdobje“, oziroma trenutka, ko dolžnik postane insolventen. Kriterij za presojo kratkoročne plačilne nesposobnosti, ki zato, ker traja „dalj časa“ preraste v trajnejšo nelikvidnost, pa po oceni pritožbenega sodišča ne sme biti strožji od kriterija določenega v domnevi iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063197
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273, 276, 277, 277/2.
odstop od pogodbe – razlogi za odstop od pogodbe – zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja upnikove terjatve – hujše neugodne posledice – podatek o letnih prihodkih – finančno stanje upnika – izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe – opravičenje začasne odredbe – prepoved izplačila iz bančne garancije – preprečitev unovčenja bančne garancije – tožba za upravičenje prepovedi unovčenja bančne garancije – vrste začasnih odredb – potreba za izdajo več vrst odredb – argumentum a contrario
Razlogi za odstop od pogodbe ne morejo temeljiti na dejanskem stanju, ki je bilo znano strankama pred sklenitvijo aneksa.
S prepovedjo dolžnikovemu dolžniku izplačati kakršenkoli znesek iz naslova unovčenje bančne garancije, je dolžniku onemogočeno, da bi bančno garancijo poskušal ponovno unovčiti. Zato ni treba dolžniku naložiti, da je dolžan takoj umakniti svoj zahtevek in da se mu začasno prepove podati kakršenkoli zahtevek za unovčitev bančne garancije.
Res je sicer mogoče predlagati sodišču, da izda več vrst začasnih odredb, ki niso taksativno naštete v 273. členu ZIZ. Vendar, če to ni potrebno, večih začasnih odredb ni treba izdati (argumentum a contrario).
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – vročitev s fikcijo – obvestilo o prispelem pisanju – vročitev obvestila o prispelem pisanju – nastop fikcije vročitve
Sodišče upniku z opustitvijo vročitve dolžničine vloge, ki jo je obravnavalo (tudi) kot potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ni zagotovilo pravice do izjave in mu zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Za ugotovitev pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo je odločilna pravilnost vročitve obvestila o neuspešnem poskusu vročitve, ki ga je treba pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, in v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Vročitev se namreč šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema navedenega obvestila, z iztekom 15. dne od dne prejema obvestila.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPIZ-2 člen 191, 191/4. ZVZD člen 3.
povračilo plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije – pasivna stvarna legitimacija – napoteni delavec – razlaga pojma delodajalec
Argumentacijo, da se za delodajalca šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo, je treba sprejeti tudi v primeru presoje pasivne stvarne legitimacije po 272. člena ZPIZ-1, saj je tudi tu v jedru spora opustitev ukrepov varstva pri delu. Za to odgovarja torej tisti, ki bi jih de facto moral zagotoviti, to pa je tisti, ki organizira delovni proces, ki znotraj tega odreja, torej „daje“ delo („delodajalec“), v našem primeru toženka.