Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077195
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1a. ZMZPP člen 52, 52/3, 53. ZPP člen 17, 17/2, 29, 224, 224/1, 224/6, 225, 318. OZ člen 831, 831/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča - pogodbeni dogovor o pristojnosti - tožbene trditve - tuja pravna oseba - sedež tožene stranke - vročanje tujim pravnim osebam - standariziran obrazec o vročanju - preverjanje podatkov v tujini - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica - zamudna sodba - distribucijska pogodba
Pristojnost sodišča, ki je prejelo tožbo, le-to presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedb v tožbi, in glede na določbo 16. člena Pogodbe, s katerim je bila dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, ugotovilo, da je pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Brezuspešno je sklicevanje na 53. člen ZMZPP, ker se ta uporablja le v primerih, ko med pravdnima strankama ni izrecnega dogovora o pristojnosti.
Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.
ZZK-1 člen 14, 14/3, 15.a, 15.a-4, 149, 149/1-1. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1.
etažna lastnina – posebni skupni del – povezanost lastnine na posameznem delu in solastnine na skupnih delih – vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo – vpis pridobitve pravice v korist vsakokratnega etažnega lastnika
V skladu z določbami SPZ, ki etažno lastnino definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, hkrati pa določa tudi neločljivo povezanost solastnine na skupnih delih z lastnino na posameznem delu in razpolaganje z etažno lastnino kot celoto, se pri skupnih delih v etažni lastnini v zemljiško knjigo ne vpisuje konkretne osebe, temveč se vpis glasi na vsakokratnega etažnega lastnika.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPIZ-2 člen 191, 191/4. ZVZD člen 3.
povračilo plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije – pasivna stvarna legitimacija – napoteni delavec – razlaga pojma delodajalec
Argumentacijo, da se za delodajalca šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo, je treba sprejeti tudi v primeru presoje pasivne stvarne legitimacije po 272. člena ZPIZ-1, saj je tudi tu v jedru spora opustitev ukrepov varstva pri delu. Za to odgovarja torej tisti, ki bi jih de facto moral zagotoviti, to pa je tisti, ki organizira delovni proces, ki znotraj tega odreja, torej „daje“ delo („delodajalec“), v našem primeru toženka.
Učinki obvestitve dolžnika so le v tem, da od trenutka, ko je seznanjen, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku, medtem ko brez obvestila lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oz. odstopniku.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
Ravnanje tožnice, ki je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila resnična pravno relevantna dejstva, katera njenega tožbenega zahtevka zoper peto toženko ne potrjujejo, je bilo ekonomično in v skladu s pošteno uporabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPP. Tega na drugi strani ni mogoče trditi za peto toženko, ki je sama priznala, da je zavajala tako sodišče kot tožnico in torej ni govorila resnice ter pošteno uporabljala pravic, ki jih ima po ZPP.
Življenjsko nevzdržno je, da naj stranka, ki je bila s strani nasprotne stranke najprej namerno zavedena, da je vložila tožbo, kasneje tej isti stranki, ki je bila slaboverna, še krije stroške postopka samo zato, ker je sama ravnala v skladu z določbami ZPP in pošteno uporabljala pravice, ki jih ima v postopku, torej je umaknila tožbo takoj, ko so ji bila prezentirana resnična dejstva.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – vročanje sodnih pisanj – vročanje pravni osebi – vročanje subjektu vpisa v sodni register – kraj vročanja – poštni predal – vročanje v poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev
Dolžnik je imel v obdobju vročanja predloga za začetek stečajnega postopka, poziva naj na predlog odgovori in v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka, s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala, zato so se dolžniku vse pošiljke, naslovljene na naslov, kjer ima dolžnik sedež, vročale preko poštnega predala. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP veljajo tudi v primeru vročanja pisanj v poštni predal, ki se nahaja v prostorih izvajalca poštnih storitev. Obvestila o sodnih pisanjih so bila dolžniku pravilno puščena v poštnem predalu, prav tako pa tudi sodna pisanja, ki jih dolžnik v 15 dnevnem roku ni dvignil. S tem so bila vsa navedna sodna pisanja dolžniku pravilno vročena.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1, 113. ZPP člen 318, 318/4. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 11, 12.
sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov – razpolaganje s skupnim delom stavbe – zamudna sodba – sklepčnost tožbe – določljivost zahtevka
Ko se etažni lastniki sporazumejo, da določen skupni del ni nujen za funkcioniranje stavbe, razloga za prepoved samostojnega razpolaganja s tem delom ni več, četudi sporazum še ni izveden v zemljiški knjigi.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-1, 52/2-1(1), 52/2-2. ZPP člen 17, 17/3.
osebni stečaj – krajevna pristojnost sodišča – stalno prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.