ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPIZ-2 člen 191, 191/4. ZVZD člen 3.
povračilo plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije – pasivna stvarna legitimacija – napoteni delavec – razlaga pojma delodajalec
Argumentacijo, da se za delodajalca šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo, je treba sprejeti tudi v primeru presoje pasivne stvarne legitimacije po 272. člena ZPIZ-1, saj je tudi tu v jedru spora opustitev ukrepov varstva pri delu. Za to odgovarja torej tisti, ki bi jih de facto moral zagotoviti, to pa je tisti, ki organizira delovni proces, ki znotraj tega odreja, torej „daje“ delo („delodajalec“), v našem primeru toženka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075630
ZPSPP člen 14, 15.
najemna pogodba – poslovni prostor – odstop od pogodbe – razlog za odstop od pogodbe
ZPSPP daje najemniku možnost, da ima v primeru, če najemodajalec ne izroči najemniku poslovnega prostora v takem stanju, v kakršnem bi ga moral po pogodbi izročiti, poleg ostalega tudi pravico, da odstopi od pogodbe.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
Iz podatkov spisa res izhaja, da je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo 15. 7. 2014, v kateri je navedla, da je bila njena terjatev v celoti poplačana. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno štelo, da je umik tožbe posledica neplačila sodne takse.
postopek za odpust obveznosti - pravna dobrota - ovire za odpust obveznosti - brezplačno razpolaganje s premoženjem - neznatno plačilo - darilna pogodba - vrednost podarjenega premoženja - nepremičnina, obremenjena s hipotekami - podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja - špekulativno ravnanje stečajnega dolžnika
Okoliščina, da je določena nepremičnina obremenjena s hipotekami, sama po sebi ne zmanjšuje njene vrednosti, pač pa pomeni zgolj to, da bo kupnina, pridobljena od prodaje teh nepremičnin, porabljena za plačilo hipotekarnih upnikov.
Tudi podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja je ovira za odpust obveznosti. Odpust obveznosti predstavlja pravno dobroto prezadolženemu dolžniku, vendar le pod pogojem, da dolžnik izkaže svojo vrednostno primernost za to dobroto; da se ni zadolževal lahkomiselno in da mu ni mogoče očitati špekulativnega ravnanja. Podarjanje nepremičnega premoženja znatne vrednosti ožjemu sorodniku v obdobju treh let pred uvedbo stečaja, ko je bila dolžnica že zadolžena, je po mnenju pritožbenega sodišča oceniti kot špekulativno ravnanje. Dolžnica se je na ta način znebila premoženja, s katerim bi lahko vsaj delno poplačala svoje upnike (pa četudi samo hipotekarne).
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075634
ZIZ člen 64, 64/1, 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 39. SPZ člen 10, 11, 11/1. ZZK-1 člen 243.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – ugovor tretjega – ničnost pogodbe zaradi podlage – kavza – izigranje upnikov – premoženjska razmerja med zakonci – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – izbrisna tožba
Nična pogodba ne more privesti do veljavnega prenosa lastninske in drugih stvarnih pravic. Šteje se, da nična pogodba ni bila nikoli sklenjena, zato je treba vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred njeno sklenitvijo. Ko gre za zemljiškoknjižne vpise, je sredstvo za to izbrisna tožba.
Pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati upnika, ima nedopustno kavzo, zato je nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083795
OZ člen 5, 15, 49, 49/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa – pogodba o izrednem limitu – pogodbena volja – napake volje – izpodbojnost – prevara – načelo vestnosti in poštenja – pravica do izjave
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da vsaka stranka pri sklepanju obligacijskih razmerij upošteva tudi interes nasprotne stranke. To pomeni, da je zavezana izjaviti tisto, kar je njena resnična volja. Če izjava ne izraža njene resnične volje, mora posledice nositi sama.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o dopolnitvi – podaljšanje roka za dopolnitev nepopolne zahteve – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V skladu z določbo petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
Družbena pogodba je instrument, ki omogoča sodelovanje fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih osebnih interesov. Gre za skupne cilje, ki jih družbeniki zasledujejo, z družbeno pogodbo pa določijo pravice in obveznosti.