ZFPPIPP člen 60, 60/6, 60/2-3, 60/6. ZPP člen 208, 208/1, 274, 301, 301/2.
osebni stečaj – stroški postopka – prijava terjatve – vsebina prijave terjatve – nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdno sodišče odloča o pred začetkom stečajnega postopka nastalih terjatvah, ki so bile v stečajnem postopku priglašene (niso pa bile priznane). O zahtevku za plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku pa niso bili priglašeni, v pravdnem postopku ni mogoče odločati.
postopek za odpust obveznosti - pravna dobrota - ovire za odpust obveznosti - brezplačno razpolaganje s premoženjem - neznatno plačilo - darilna pogodba - vrednost podarjenega premoženja - nepremičnina, obremenjena s hipotekami - podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja - špekulativno ravnanje stečajnega dolžnika
Okoliščina, da je določena nepremičnina obremenjena s hipotekami, sama po sebi ne zmanjšuje njene vrednosti, pač pa pomeni zgolj to, da bo kupnina, pridobljena od prodaje teh nepremičnin, porabljena za plačilo hipotekarnih upnikov.
Tudi podarjanje s hipotekami obremenjenega premoženja je ovira za odpust obveznosti. Odpust obveznosti predstavlja pravno dobroto prezadolženemu dolžniku, vendar le pod pogojem, da dolžnik izkaže svojo vrednostno primernost za to dobroto; da se ni zadolževal lahkomiselno in da mu ni mogoče očitati špekulativnega ravnanja. Podarjanje nepremičnega premoženja znatne vrednosti ožjemu sorodniku v obdobju treh let pred uvedbo stečaja, ko je bila dolžnica že zadolžena, je po mnenju pritožbenega sodišča oceniti kot špekulativno ravnanje. Dolžnica se je na ta način znebila premoženja, s katerim bi lahko vsaj delno poplačala svoje upnike (pa četudi samo hipotekarne).
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
razširitev tožbe - umik predloga - obvestilo o umiku - predmet obravnavanja - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost postopka
Prvo sodišče je toženo stranko v dopisu z dne 27. 1. 2014 obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen - iz spisa smiselno izhaja, da zaradi neplačila sodne takse za razširjeni del zahtevka. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da razširitev tožbe ni predmet obravnavanja, prvo sodišče pa je kljub obvestilu o umiku tožbe v sodbi odločilo tudi o tem delu zahtevka. S tem je toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave in kontradiktornosti postopka glede razširjenega dela.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083795
OZ člen 5, 15, 49, 49/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa – pogodba o izrednem limitu – pogodbena volja – napake volje – izpodbojnost – prevara – načelo vestnosti in poštenja – pravica do izjave
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da vsaka stranka pri sklepanju obligacijskih razmerij upošteva tudi interes nasprotne stranke. To pomeni, da je zavezana izjaviti tisto, kar je njena resnična volja. Če izjava ne izraža njene resnične volje, mora posledice nositi sama.
SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 112/1, 113. ZPP člen 318, 318/4. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 11, 12.
sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov – razpolaganje s skupnim delom stavbe – zamudna sodba – sklepčnost tožbe – določljivost zahtevka
Ko se etažni lastniki sporazumejo, da določen skupni del ni nujen za funkcioniranje stavbe, razloga za prepoved samostojnega razpolaganja s tem delom ni več, četudi sporazum še ni izveden v zemljiški knjigi.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o dopolnitvi – podaljšanje roka za dopolnitev nepopolne zahteve – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V skladu z določbo petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3. ZIZ člen 210, 210/1. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev solastnine – civilna delitev – višina solastninskega deleža – sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju – odlog delitve
Okoliščine, da predlagatelj (že) živi v svojem lastniškem stanovanju, da se z delitvijo ne mudi, da nasprotna udeleženka z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja, da mlajša hči zaključi šolanje, ne predstavljajo razlogov za odlog delitve.