ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-1, 52/2-1(1), 52/2-2. ZPP člen 17, 17/3.
osebni stečaj – krajevna pristojnost sodišča – stalno prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075634
ZIZ člen 64, 64/1, 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 39. SPZ člen 10, 11, 11/1. ZZK-1 člen 243.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – ugovor tretjega – ničnost pogodbe zaradi podlage – kavza – izigranje upnikov – premoženjska razmerja med zakonci – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – izbrisna tožba
Nična pogodba ne more privesti do veljavnega prenosa lastninske in drugih stvarnih pravic. Šteje se, da nična pogodba ni bila nikoli sklenjena, zato je treba vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred njeno sklenitvijo. Ko gre za zemljiškoknjižne vpise, je sredstvo za to izbrisna tožba.
Pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati upnika, ima nedopustno kavzo, zato je nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083795
OZ člen 5, 15, 49, 49/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa – pogodba o izrednem limitu – pogodbena volja – napake volje – izpodbojnost – prevara – načelo vestnosti in poštenja – pravica do izjave
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da vsaka stranka pri sklepanju obligacijskih razmerij upošteva tudi interes nasprotne stranke. To pomeni, da je zavezana izjaviti tisto, kar je njena resnična volja. Če izjava ne izraža njene resnične volje, mora posledice nositi sama.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem razmerju je urejena meja z mejo, ki jo je pokazala predlagateljica, oziroma mejami, ki so jih vsak za svojo nepremičnino pokazali nasprotni udeleženci. V skici terenskega ogleda so uporabljene drugačne oznake kot v skici sodne določitve meje, ki je sestavni del sklepa, iz obrazložitve pa ni razvidno, v kakšnem razmerju so posamezne točke iz sklice terenskega ogleda in točke, s katerimi je opredeljena urejena meja. Ker v sklepu ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
IZVRŠILNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006342
ZIZ člen 189, 189/7, 191, 191/3. ZZK člen 23. ZPP člen 142, 339, 339/2-8, 343, 343/4.
nadomestna vročitev – nepravilna vročitev odredbe o prodaji – dejansko bivališče – prestajanje zaporne kazni – kršitev pravice do izjave – sklep o domiku – zakonita predkupna pravica kmeta do ZKZ – dolžnost upoštevanja prisilnih predpisov ZKZ v izvršilnem postopku – paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi – pravni interes za pritožbo – nepoložitev kupnine v določenem roku.
S predloženim potrdilom zavoda za prestajanje kazni zapora je dolžnik uspel izkazati nepravilnost nadomestne vročitve odredbe o prodaji, posledično pa tudi nezakonitost javne dražbe, nadomestna vročitev je namreč po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, torej na naslov dolžnikovega dejanskega bivališča.
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je zaradi njihovega posebnega varstva urejeno s prisilnimi določbami ZKZ, ki jih je dolžno upoštevati tudi izvršilno sodišče v postopku prodaje nepremičnine, ki ima status kmetijskega zemljišča. Enako velja v primeru, ko ima status kmetijskega zemljišča le del nepremičnine, ki se prodaja oziroma zgolj ena od prodajanih nepremičnin (če se prodajajo v paketu). V takem primeru so vse nepremičnine, ne glede na svoj status, podvržene prisilni ureditvi po ZKZ.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. OZ člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2.
poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.
Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.
Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
postopek za določitev odškodnine - postopek, začet po uradni dolžnosti - stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine - odmera stroškov - višina odškodnine
V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.
prvi narok za glavno obravnavo - izostanek z naroka - posledice izostanka z naroka - domneva umika tožbe- upravičen razlog za izostanek
Če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, sodišče kljub predlogu strank, naj zadevo obravnava v njuni odsotnosti, šteje, da je tožba umaknjena, saj obravnava brez strank ni smiselna in je že pojmovno izključena.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3. ZIZ člen 210, 210/1. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev solastnine – civilna delitev – višina solastninskega deleža – sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju – odlog delitve
Okoliščine, da predlagatelj (že) živi v svojem lastniškem stanovanju, da se z delitvijo ne mudi, da nasprotna udeleženka z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja, da mlajša hči zaključi šolanje, ne predstavljajo razlogov za odlog delitve.
OZ člen 3, 271, 271/3, 564, 564/1, 565, 566. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku – osebna izpolnitev prevzemnika – izpolnitev preko tretjih oseb – odsvojitev nepremičnine – stvarno breme – neizvedba dokaza
Za preužitkarja je bistveno, da si z odsvojitvijo svojega premoženja v bodoče zagotovi socialno varnost in preživljanje oz. zagotovi dosmrtno preživljanje v enaki kvaliteti kot pred sklenitvijo pogodbe. Ni pa bistvena za preužitkarja osebna izpolnitev s strani prevzemnika, ki se kaže v njegovih realnih dejanjih. Povedano velja, če ni bila s pogodbo izrecno dogovorjena osebna izpolnitev.