OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081504
OZ člen 262, 417 – 426, 729, 729/2. SPZ člen 207 – 209. ZNPosr člen 13, 13/4, 13/4-3. ZPP člen 337.
fiduciarna cesija – terjatev na vračilo are – pasivna legitimacija – shranjevalna pogodba – pridržna pravica – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nedovoljena pritožbena novota – informativni dokaz
V obravnavani zadevi je šlo za konkreten denar, položen na fiduciarni račun toženke (kot nepremičninske posrednice), zaradi česar ni mogoče govoriti o generični naravi denarja. Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari (drugi odstavek 729. člena OZ), tako vrstne kot individualne določene, kar pomeni, da ni nikakršne ovire, da se v hrambo ne izroči denar. Ker na stvareh, ki so dane v hrambo, ni mogoče izvrševati pridržne pravice (262. člen OZ), so pritožbeni očitki o upravičenosti zadržanja (kakor tudi poplačila iz) are nepravilni.
ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063197
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273, 276, 277, 277/2.
odstop od pogodbe – razlogi za odstop od pogodbe – zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja upnikove terjatve – hujše neugodne posledice – podatek o letnih prihodkih – finančno stanje upnika – izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe – opravičenje začasne odredbe – prepoved izplačila iz bančne garancije – preprečitev unovčenja bančne garancije – tožba za upravičenje prepovedi unovčenja bančne garancije – vrste začasnih odredb – potreba za izdajo več vrst odredb – argumentum a contrario
Razlogi za odstop od pogodbe ne morejo temeljiti na dejanskem stanju, ki je bilo znano strankama pred sklenitvijo aneksa.
S prepovedjo dolžnikovemu dolžniku izplačati kakršenkoli znesek iz naslova unovčenje bančne garancije, je dolžniku onemogočeno, da bi bančno garancijo poskušal ponovno unovčiti. Zato ni treba dolžniku naložiti, da je dolžan takoj umakniti svoj zahtevek in da se mu začasno prepove podati kakršenkoli zahtevek za unovčitev bančne garancije.
Res je sicer mogoče predlagati sodišču, da izda več vrst začasnih odredb, ki niso taksativno naštete v 273. členu ZIZ. Vendar, če to ni potrebno, večih začasnih odredb ni treba izdati (argumentum a contrario).
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – vročitev s fikcijo – obvestilo o prispelem pisanju – vročitev obvestila o prispelem pisanju – nastop fikcije vročitve
Sodišče upniku z opustitvijo vročitve dolžničine vloge, ki jo je obravnavalo (tudi) kot potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ni zagotovilo pravice do izjave in mu zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Za ugotovitev pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo je odločilna pravilnost vročitve obvestila o neuspešnem poskusu vročitve, ki ga je treba pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, in v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Vročitev se namreč šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema navedenega obvestila, z iztekom 15. dne od dne prejema obvestila.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077195
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1a. ZMZPP člen 52, 52/3, 53. ZPP člen 17, 17/2, 29, 224, 224/1, 224/6, 225, 318. OZ člen 831, 831/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča - pogodbeni dogovor o pristojnosti - tožbene trditve - tuja pravna oseba - sedež tožene stranke - vročanje tujim pravnim osebam - standariziran obrazec o vročanju - preverjanje podatkov v tujini - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica - zamudna sodba - distribucijska pogodba
Pristojnost sodišča, ki je prejelo tožbo, le-to presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedb v tožbi, in glede na določbo 16. člena Pogodbe, s katerim je bila dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, ugotovilo, da je pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Brezuspešno je sklicevanje na 53. člen ZMZPP, ker se ta uporablja le v primerih, ko med pravdnima strankama ni izrecnega dogovora o pristojnosti.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 373, 383, 389, 389/1, 389/1-2, 389/3, 389/3-1, 410, 410/2. ZIZ člen 79, 101, 102, 102/2, 102/3.
osebni stečaj – stečajna masa – predmeti, izvzeti iz stečajne mase – odpust obveznosti – sklep o odpustu obveznosti – razdelitvena masa
V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz toženčeve subjektivne odgovornosti, vendar pri presoji konkretnega ravnanja toženca ni izhajalo iz konkretne primerjave, kako skrbno bi v taki situaciji ravnal dober strokovnjak, oziroma ali je bilo ravnanje toženca glede na predvideno vremensko napoved pri zavarovanju tožnikovega objekta v gradnji ustrezno v primerjavi z zavarovanjem, ki bi ga v takih okoliščinah izvedel skrben strokovnjak za taka dela.
IZVRŠILNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006342
ZIZ člen 189, 189/7, 191, 191/3. ZZK člen 23. ZPP člen 142, 339, 339/2-8, 343, 343/4.
nadomestna vročitev – nepravilna vročitev odredbe o prodaji – dejansko bivališče – prestajanje zaporne kazni – kršitev pravice do izjave – sklep o domiku – zakonita predkupna pravica kmeta do ZKZ – dolžnost upoštevanja prisilnih predpisov ZKZ v izvršilnem postopku – paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi – pravni interes za pritožbo – nepoložitev kupnine v določenem roku.
S predloženim potrdilom zavoda za prestajanje kazni zapora je dolžnik uspel izkazati nepravilnost nadomestne vročitve odredbe o prodaji, posledično pa tudi nezakonitost javne dražbe, nadomestna vročitev je namreč po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, torej na naslov dolžnikovega dejanskega bivališča.
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je zaradi njihovega posebnega varstva urejeno s prisilnimi določbami ZKZ, ki jih je dolžno upoštevati tudi izvršilno sodišče v postopku prodaje nepremičnine, ki ima status kmetijskega zemljišča. Enako velja v primeru, ko ima status kmetijskega zemljišča le del nepremičnine, ki se prodaja oziroma zgolj ena od prodajanih nepremičnin (če se prodajajo v paketu). V takem primeru so vse nepremičnine, ne glede na svoj status, podvržene prisilni ureditvi po ZKZ.
zavrženje tožbe – pravna pomoč odvetnika po ZBPP – obračun in plačilo stroškov odvetniških storitev – priglasitev stroškov – davčna stopnja
Tožeča stranka je imela možnost s tožbo v upravnem sporu izpodbijati sklep, s katerim ji je bila priznana nagrada in izdatki ter DDV za opravljene storitve, ker na ta način ni ravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja razliko v izplačilu na račun prenizko odmerjenega DDV.
delitev stvari – način delitve – fizična delitev stvari v naravi – postopek za delitev stvari v solastnini – predlagalni nepravdni postopek – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
zakupna (najemna) pogodba – obveznosti zakupnika – vrnitev v zakup vzete stvari – obrabljenost stvari zaradi običajne rabe – spremembe na stvari
Skladno s 604. členom OZ mora najemnik po prenehanju najema v najem vzeto stvar vrniti nepoškodovano. Ker tožnica fasade ni prejela v stanju, v kakršnem je bila ob začetku najemnega razmerja s toženko, bo morala tožnica porabiti sredstva za sanacijo fasade, zato da bo lahko to obveznost izpolnila svojemu najemodajalcu, zaradi česar trpi škodo. Toženka kot najemnica odškodninsko odgovarja najemodajalcu za poslabšanje v najem vzete stvari, če je ne more vrniti v predpisanem stanju.
Najemnik mora stvar v najemu vrniti najemodajalcu nepoškodovano, pri čemer je izraz nepoškodovanost treba relativizirati glede na značilnosti najemnega razmerja in ne pomeni, da se vrača brezhibna stvar.
ZIZ člen 76, 76/2, 105, 105/1, 107, 107/1, 120, 120/1.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - sklep o izvršbi - prenos terjatve v izterjavo
Če je dolžnik menil, da sta bila rubež in prenos njegove terjatve v izterjavo upniku dovoljena oz. opravljena v prevelikem obsegu, bi moral takšno nepravilnost uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot sklep o rubežu) oz. v pritožbi zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 44, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – sredstva in predmeti izvršbe – odgovornost pristopnika k dolgu – odgovornost zastavitelja – procesne obresti – prepoved obrestovanja obresti – načelo formalne legalitete
Izterjava procesnih obresti v izvršilnem postopku ni dopustna. Procesne obresti so opredeljene kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti, ki pa velja le za zahtevek od vložitve tožbe dalje in je ni mogoče širiti na vložitev predloga za izvršbo, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ovira za to omejitev je v načelu formalne legalitete. Upnik pa za izterjavo procesnih obresti tudi v izvršilnem naslovu nima podlage.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
ZIZ člen 76, 76/2, 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZPP člen 343, 343/4.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - načelo akcesornosti - zastavna pravica na terjatvi - predmet zavarovanja - zavarovana terjatev - sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPIZ-2 člen 191, 191/4. ZVZD člen 3.
povračilo plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije – pasivna stvarna legitimacija – napoteni delavec – razlaga pojma delodajalec
Argumentacijo, da se za delodajalca šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo, je treba sprejeti tudi v primeru presoje pasivne stvarne legitimacije po 272. člena ZPIZ-1, saj je tudi tu v jedru spora opustitev ukrepov varstva pri delu. Za to odgovarja torej tisti, ki bi jih de facto moral zagotoviti, to pa je tisti, ki organizira delovni proces, ki znotraj tega odreja, torej „daje“ delo („delodajalec“), v našem primeru toženka.