ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – pomanjkljivo izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00014766
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - gospodarska družba - delnice kot skupno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - celovita dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Predmet skupnega premoženja ne more biti gospodarska družba, lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, ampak samo udeležba v družbi v obliki poslovnega deleža oz. v obliki delnic.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
vrnitev vlaganj – ius novorum – neupravičena obogatitev – negotiorum gestio – trditvena podlaga – družbena pogodba – aktivna legitimacija
Tožeča stranka je šele v pritožbi zatrjevala, da sta družbenika poravnala obveznosti za družbo v skladu z družbeniškim razmerjem. Pritožbene navedbe o obstoju družbeniške pogodbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki ni dopustna, saj tožeča stranka ni izkazala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni podala pravočasno.
OZ člen 311. SPZ člen 119, 119/2, 119/4. ZFPPIPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/4, 35-38, 42, 42/2, 42/5, 441,442, 442/1, 442/2, 44/3, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10.ZGD-1 člen 10, 32, 55, 263, 263/1, 515, 515/5, 515/6.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - izbrisana družba upravnik - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - skrbnost dobrega strokovnjaka
Drugi toženec je solidarno odškodninsko zavezan z ozirom, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik izbrisane družbe in v tej opravljal direktorsko funkcijo. Solidarno odškodninsko odgovornost prve toženke pa utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sprememba vrednosti nepremičnine – ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – drugačno ovrednotenje nepremičnine
Ne gre za spremembo vrednosti nepremičnine, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
nepremoženjska škoda - absolutno zastaranje - objektivni zastaralni rok - konec zdravljenja - aktivno zdravljenje - nova škoda
Absolutno zastaranje odškodninske terjatve teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa je po končanem zdravljenju, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Za pričetek teka objektivnega zastaralnega roka za zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode je torej pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo.
Po določilu 3. odstavka 226. člena ZIZ opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik ne izpolni obveznosti in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen (višjo) za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v delu, kjer je odločilo, da tožnik ni sokriv za nastali škodni dogodek, v ničemer ni izreklo o tem, da je tožnik stal na cesti med pluženjem in je celo med opravljanjem pluženja po cesti šel proti traktorju ter z roko segel v kabino in udaril drugega toženca v roko, kar je odločilno dejstvo, na podlagi katerega bi bilo potrebno ugotoviti, da je tožnik drugega toženca izzval k škodnemu dogodku. Po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso odločilno dejstvo, do katerih bi se sodišču prve stopnje bilo potrebno opredeljevati v obravnavanem škodnem dogodku. Med ravnanjem tožnika in ravnanjem drugega toženca namreč ni nobenega sorazmerja, zato v pritožbi izpostavljena dejstva niso odločilna.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK-1 člen 21. ZUreP-1 člen 110.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - trajanje neprave stvarne služnosti - neprava stvarna služnost za nedoločen čas - zemljiškoknjižno dovolilo - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko
dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v
korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna
udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi njenih ugovornih in pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za tako nepravo stvarno služnost, za katero velja časovna omejitev iz drugega odstavka 227. člena SPZ.