CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00089810
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 254.
izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu - III. kategorija invalidnosti - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
Če lahko sodni izvedenec poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled zavarovanca ni nujen.
Ob uveljavljenem načelu oficialnosti, načelu materialne resnice, temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred socialnim sodiščem je potrebno pri vprašanju meje, do katere seže razreševalna obveznost sodišča iz materialnoprocesnega vodstva izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki pa mora ohraniti nepristranskost.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-2, 15/1-3, 15/1-4, 15/1-5, 15/1-6, 15/1-7, 15/1-8, 15/1-22, 23, 23/6, 28. ZPP člen 354, 354/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1, 232/3.
začasna nezmožnost za delo - pripor - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - podlaga za obvezno zavarovanje
Za razsojo te zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal s tem, ko je odločil, da je primarni razlog odsotnosti od dela prestajanje pripora in ne bolezen. Sodišče se ni opredelilo do navedb toženca, da v primeru, ko je tožnik v priporu, ni odločilna podlaga zavarovanja temveč dejstvo, da tožnik svoje dejavnosti ne opravlja zaradi pripora.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 108, 111. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
delna invalidska pokojnina - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - minimalna pokojninska doba - res iudicata - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - delno zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Kljub dejstvu, da tožniku pripada pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, slednje ne pomeni, da se mu s tem dnem prične izplačevati pokojnina. Kot oviro za začetek izplačevanja pokojnine, je sodišče pravilno opredelilo vključenost tožnika v obvezno socialno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja, bo odpadla zakonsko določena ovira in sorazmerni del invalidske pokojnine se mu bo lahko pričel izplačevati.
status zavarovanca - vpis v matično evidenco zavarovancev pri zpiz - vpis v sodni register
Zmoten je pritožbeni očitek, da je potrebno pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca PIZ upoštevati razlog, ki je tožnika vodil do vpisa družbeništva in poslovodstva v poslovni register. Namen vpisa oziroma razlogi, ki so pripeljali do vpisa tožnika kot družbenika in poslovodje v sodni register, ne morejo vplivati na nastanek socialnopravnega razmerja, ki glede na zakonska določila nastane ex lege. Ključen je hkratni status družbenika in poslovodne osebe, ki sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja, zaradi česar gre za zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - vključitev v obvezno zavarovanje - podjetnik posameznik - prijava v zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Tožnica je v času od vključno 19. 7. 2023 dalje že vključena v obvezno zavarovanje. V primeru, da je vključena v zavarovanje tudi na podlagi prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bi bila tako vse do 2. 8. 2023 vključena v zavarovanje po dveh pravnih podlagah. Za odločitev je ključno dejstvo, razvidno iz dopisa ZZZS z dne 19. 11. 2024, da je ZZZS prejel prijavo v zavarovanje s strani zavezanke (tožnice) dne 30. 8. 2023, z datumom prijave v zavarovanje z dnem 19. 7. 2023 dalje, in sicer po podlagi 005. Ob ugotovitvi, da je bila tožnica od 19. 7. 2023 dalje vključena v socialna zavarovanja kot s. p., tožnici pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z 19. 7. 2023.
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2024 (2024) člen 1. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 32, 32/2, 36, 36/1, 37, 37, 45, 45/1, 47, 47/1, 49, 49/1, 137, 137/1, 140, 140/2, 400, 400/3. ZPP člen 287, 287/2. ZMEPIZ-1 člen 45, 45/1, 45/1-3, 87.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2).
Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
spremembe v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - starost - pravica do invalidske pokojnine
Glede na to, da pri tožnici v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, s tem niso izpolnjeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi ne za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kot so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Tožnica namreč tudi glede na dopolnjeno starost, ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 65 let starosti, da bi lahko kot invalidka III. kategorije invalidnosti uveljavljala priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 3, 11. ZUP člen 2, 2/1. ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - pretežnost zavarovanja - pravice iz obveznega zavarovanja - odločanje o pravici - ni upravna zadeva
Tožnica v zahtevi pri upravnem organu ni zahtevala samostojne pravice, ki bi pogojevala odločanje toženca z izdajo odločbe. Tožničina zahteva o informaciji glede obsega zavarovanja ne predstavlja upravne zadeve, saj obseg zavarovanja ni pravica iz obveznega zavarovanja, ki so naštete v 3. čl. ZPIZ-2. Ugotavlja se le v okviru odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Toženec bo ob podaji zahteve za priznanje katere izmed pravic, presojal izpolnjevanje pogojev in opravil eventualno odmero pripadajoče dajatve. Tožnica bo ob morebitnem nestrinjanju z odločbo, s katero bo odločeno o konkretni pravici, imela na voljo vsa pravna sredstva.
invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - definicija invalidnosti
Pri tožniku do 9. 4. 2024 (datum izdaje drugostopenjske odločbe toženca), ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je še naprej podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki od 13. 9. 2019 dalje. V navedenem obdobju ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v taki meri, da bi vplivalo na spremembo delazmožnosti. Zdravstveno stanje se ni poslabšalo v taki meri, da bi vplivalo na samo invalidnost, kar pomeni, da s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 75, 80, 80-1. ZDR-1 člen 4, 4/1, 20, 20/3, 31, 31-8. ZPP člen 8.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - podlaga za zavarovalno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje, bil pa je družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Ker tožnik ni dokazal obstoja delovnega razmerja (ni šlo za odplačno razmerje) in je izpolnjen z zakonom določen pogoj iz prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, je tožniku utemeljeno priznana lastnost zavarovanca na tej podlagi.
zastaranje občasnih denarnih terjatev - nadomestilo za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložilo, zakaj je vtoževana terjatev zastarana. Pravilno je opredelilo naravo denarnega nadomestila za brezposelnost kot terjatev občasnih dajatev, ki dospevajo v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) in zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne dajatve. Ker se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti odmerja v mesečnih zneskih in izplačuje za nazaj, je po svoji naravi občasna denarna terjatev, ki pa ne temelji na obveznostih iz civilnega prava. Gre za zastaralni rok treh let in ne za petletni splošni zastaralni rok.
I. kategorija invalidnosti - ugotavljanje zmožnosti za opravljanje dela
Samo dejstvo invalidske upokojitve v Republiki BiH avtomatično ne predstavlja razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti tudi v Republiki Sloveniji. Pri invalidnosti gre za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih kriterijev, zato je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati izpolnjevanje pogojev po slovenskih predpisih.
ZUJIK člen 20, 83, 83/1, 85. ZPP člen 5, 7, 212, 214, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22. ZDSS-1 člen 61. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost - plačilo prispevkov iz državnega proračuna
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna je urejena v 83. členu ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga poklic zajema. Tožnikovo delo v zadnjih petih letih ne predstavlja izjemnega kulturnega prispevka in zato tožnik ni upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost.
zavarovanec - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto - opredelitev pojma svoj poklic
Ključna dolžnost delodajalca do delovnega invalida III. kategorije, je v skladu z delovno zakonodajo premestitev na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in invalidnosti - preostali delovni zmožnosti. Če delodajalec po dokončnosti odločbe o pravici na podlagi invalidnosti, ne more zagotoviti pravic skladno z zakonom, lahko začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396, 396/1, 396/3. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397, 397/1, 397/3. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - preostala delovna zmožnost
Za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu niso izpolnjeni pogoji, določeni v prehodnih določbah ZPIZ-2, da bi se tožnici še nadalje zagotavljale priznane pravice po prejšnjih predpisih. Tožnici namreč pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ni bila priznana, kar pomeni, da ni bila uživalka pravice do nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti po prejšnjih predpisih. Za priznanje omenjene pravice namreč niso izpolnjeni pogoji niti po določbi 389. člena ZPIZ-2, kakor tudi ne po določbi 396. člena ZPIZ-2 ter po prvem odstavku 390. člena ZPIZ-2, saj se je postopek začel po uveljavitvi ZPIZ-2.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 2. ZVZD-1 člen 61. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2, 43, 44, 68, 428.
I. kategorija invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - gostota pokojninske dobe - medvretenčna kila - hernia disci
Sdaj veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih opredeljuje bolezni, pri katerih je ob izpolnjevanju verifikacijskih kriterijev mogoče ugotoviti poklicno bolezen, vendar okvare medvretenčne ploščice ali bolečine v križu z išiasom ne vsebuje. Sedanji Pravilnik temelji na priporočilih Komisije (EU) 2022/2337 z dne 28. 11. 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Pred tem veljavni Pravilnik, ki je ključen za odločitev v tej zadevi, pa je med poklicne bolezni štel tudi bolezni hrbtenice, in sicer pod zaporedno št. 62 - okvaro medvretenčne ploščice in pod zaporedno št. 63 - kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen.
Ker so pri nastanku tožnikovih težav prisotni tudi nepoklicni dejavniki, gre za bolezen, ne pa za poklicno bolezen. Ključno pri tem je, da na okvaro medvretenčne ploščice vpliva več dejavnikov, in sicer starost, delo, ki ga zavarovanec opravlja, genetika kot najpomembnejši dejavnik, kajenje, življenjski slog (aktivnost zavarovanca), telesna teža in morebitne poškodbe.
ZPIZ-2 člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210. ZPP člen 287, 339, 339/1.
invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo - gostota zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice
Zdravstveno stanje je bilo dokončno 26. 5. 2023 in od tedaj dalje tožnik potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Od tedaj dalje tožnik ni več zmožen samostojnega premikanja z invalidskim vozičkom, kot tudi ne hranjenja, saj pri obojem potrebuje pomoč, enako kot tudi pri vseh ostalih osnovnih življenjskih opravilih, naštetih v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2.
Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.
III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Tožnica za delo na delovnem mestu "farmacevt II" ni zmožna. Je pa s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami.