Pri odmeri starševskega nadomestila je potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
ZPIZ-2 člen 7, 7-30, 29, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPKri člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 7-23.. URS člen 2, 30.
delna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da pokojninska doba po ZPKri glede namena, ki ga zakon zasleduje, v celoti ustreza opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa po ZPIZ-2. Pri pokojninski dobi, priznani na podlagi ZPKri gre za obdobje, ki je po tem socialnem predpisu priznano kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za pokojninsko dobo brez dokupa, saj doba priznana po ZPKri ni doba, ki bi bila dokupljena oziroma ne gre za obdobje, ki bi se štelo v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Ne gre niti za obdobja iz 131. člena ZPIZ-2, niti za posebno dobo po ZPIZ-2.
ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. BMKSZ člen 4, 7, 25.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - izpolnjevanje pogojev - zavarovalna doba - seštevanje zavarovalnih dob
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe dopolnjene v Sloveniji v trajanju 6 mesecev, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 25. člena MBKSZ ni potrebno.
pravica do pokojnine - ponovna odmera - potek roka
Od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 2008, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, je preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
ZPIZ-2 člen 183.. ZDSS-1 člen 81.. ZUP člen 129.. ZPIZ-2G člen 32.
pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - zamuda roka
Ob upoštevanju, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Ur. l. RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Do tega datuma, torej do 29. 6. 2015 pa tožnica zahteve za revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter za ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije, ni vložila. To pa pomeni, da je toženec tožničino zahtevo, vloženo za ponovno odmero 6. 6. 2019 pravilno kot prepozno zavrgel.
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
Če torej tudi za obravnavani primer lahko rečemo, da tožnik v bistvu zahteva plačilo prispevkov ter sledimo stališču o čisti denarni terjatvi iz delovnega razmerja, nas to privede do hitre rešitve o upoštevanju 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar posledično odpravlja dileme o nezastarljivosti, ki jih uveljavlja pritožba tožnika.
Tudi sodišče prve stopnje je pojasnilo kontrahirno dolžnost - skleniti pogodbo v korist tožnika kot tretjega (126. člen OZ), da toženka s KAD sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta in tožnika prijavi v poklicno zavarovanje oziroma ga vključi v pokojninski načrt. Vendar pa ne gre za problematiko, ki bi bila odločilna za sprejem odločitve v obravnavanem primeru - ne glede temelja, ne glede zastaranja. V obravnavanem primeru plačilo prispevkov temelji na prehodni določbi ZPIZ-2, ne na zahtevi za sklenitev pogodbe, v posledici katere naj bi šele nastala obveznost plačila prispevkov. Zato načeloma pravilno poudarjanje pritožbe, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena, v tem sporu ni odločilno. Prav tako v tovrstnih sporih, predmet katerih je (tudi) plačilo prispevkov, ne more na splošno veljati stališče o čisti denarni terjatvi. V primeru izostanka jasne (zakonske ali pogodbene) podlage namreč ni možno govoriti o čisti denarni terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044918
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 16, 183.
obnova postopka - novo dejstvo ali nov dokaz - lastnost zavarovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dokaz o statusu uživalca starostne pokojnine iz sistema pokojninskega zavarovanja Nemčije ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke 260. člena ZUP. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenega opravičljivega razloga, zakaj spornega potrdila ni mogla predložiti v postopku, katerega obnovitev sedaj zahteva. Tako dejstvo kot dokaz morata namreč objektivno obstajati že v času prvega odločanja. Pri tem je bistveno, da stranka (oziroma organ) zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti.
ZPIZ-2 člen 101, 101/1.. ZPP člen 253.. ZDSS-1 člen 81.
dodatek za pomoč in postrežbo - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da pri tožnici ne gre za stanje po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in za nezmožnost opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, naštetih v citirani določbi. Sodišče je pravilno izpodbijani odločbi toženca z dne 1. 7. 2019 in z dne 21. 10. 2019 v skladu z 81. členom ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044927
ZPIZ-2 člen 11, 126, 126/3.. ZUP člen 116, 116/1, 279, 279/1, 279/1-2.. ZDSS-1 člen 81.. KZ-1 člen 202.
delna invalidska pokojnina - preplačilo pokojnine - ničnost - ničnostni razlog - razlogi o odločilnih dejstvih
Kot pravilno poudarja pritožba je ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje. To pomeni, da morebitna storitev kaznivega dejanja uradne osebe v postopku izdaje odločbe, ne predstavlja ničnostnega razloga po tej določbi.
Sodišče se pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 27. 11. 2019, ki jo je odpravilo, ni opredelilo do tistih razlogov, ki jih je tožnik navajal in uveljavljal, da je odločba z dne 6. 6. 2019 nična in ni presodilo, ali gre pri razlogih, na katere se sklicuje tožnik, za katerega od ničnostnih razlogov, določenih v 279. členu ZUP. Tako sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je v 13. točki pravilno pojasnilo, da je za odločitev v sporu bistveno dejstvo, da je bil tožnik delovni invalid III. kategorije invalidnosti že na podlagi odločbe z dne 30. 4. 2004 od 25. 3. 2004 dalje. Skladno z navedeno sodno prakso, je povsem ustrezno razlogovanje, da je pri presoji dejanskega stanja in uporabe 88. člena ZPIZ-2 glede roka prijave pri območnem ZRSZ po prenehanju delovnega razmerja pomembno, ali gre za osebo, kateri so bile pravice iz invalidnosti že priznane in je sporno pravico že uveljavljala pri zavodu ali pa za osebo, kateri pred uveljavljanjem pravice iz invalidskega zavarovanja pred tem invalidnost ni bila priznana oziroma ji je bila invalidnost, ki je podlaga za uveljavljano pravico priznana šele takrat.
ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 29, 391, 391/1, 394, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Prvi odstavek 6. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se priznana pokojninska doba šteje za "pokojninsko dobo brez dokupa" v smislu četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.