Pri tožniku je še vedno podana III. kategorija invalidnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/5.. ZUP člen 7.
brezposelnost - izbris iz evidence
V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, izdanih po uradni dolžnosti. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo z dne 21. 9. 2015 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2015 o ugotovljenem obstoju razlog za prenehanje tožničinega vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je bila dne 4. 5. 2015 poslovodna oseba v enoosebni družbi. Hkrati je s slednjo odločbo izrečeno, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna. Tožnica ob uvedbi obravnavanega predsodnega upravnega postopka po uradni dolžnosti ni bila več lastnica gospodarske družbe, ne poslovodna oseba. Zato sta izpodbijana upravna akta izdana preuranjeno. Temeljita na uporabi materialnih določb ZUTD, ki ni skladna z načeli iz 3. člena istega zakona in bistveni kršitvi temeljne določbe 7. člena ZUP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. V upravnem postopanju morajo namreč organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa (3. odstavek). Nevednost in neukost stranke ne smeta iti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (4. odstavek).
Tožena stranka je pravilno odločila, da gre tožnici višji znesek starostne pokojnine od 1. 7. 2015 dalje in da ni podane pravne podlage, da bi ji višji znesek pripadal vse od datuma, ko ji je bila priznana pravica do starostne pokojnine, torej od 7. 8. 2000 dalje. Pravilno je bila upoštevana 5. točka izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015, kjer je bilo izrecno določeno, da odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. V spornem primeru, torej učinkuje od 1. 7. 2015 dalje. Ustavno sodišče se namreč sklicuje na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Ustavno sodišče je v vsebino navedene določbe poseglo le v toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine (v drugem odstavku 183. člena je namreč določen rok 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta). V celoti pa se je Ustavno sodišče sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2. Tudi v primeru, če bi šlo za obnovo postopka po določbah ZUP, bi skladno s četrtim odstavkom 183. člena ZPIZ-2 enako učinkovala tudi odločba izdana v obnovi postopka.
ZPIZ-1 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPIZ-2 člen 41.. ZPP člen 286a.
invalidnost - II. kategorija invalidnosti - delovni invalid
Tožnik na dopolnilno mnenje ni podal pripomb, zato se na to, da bi moral pridobiti pravico do invalidske pokojnine že od 19. 11. 2013, to je od dneva vložitve zahteve pri bosansko-hercegovskem nosilcu socialnega zavarovanja, neutemeljeno sklicuje v pritožbi. Gre za pritožbene navedbe v smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z dopolnilnim mnenjem. Takšne navedbe pa bi bile upoštevne le v primeru, če bi jih tožnik skladno s 286. a členom ZPP posredoval v roku 15 dni od dneva, ko je prejel dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, ali če bi navedel takšne tehtne razloge, zaradi katerih v 15 dnevnem roku pripomb ne bi mogel posredovati.
ZPIZ-2 člen 108, 108/1, 126, 126/1, 126/2.. ZPIZ-1 člen 91.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - pravica do premestitve - bolezen - nadomestilo za invalidnost
Tožnik je bil z odločbo toženca z dne 23. 2. 1997 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo z omejitvami s polnim delovnim časom od 9. 12. 1997 dalje. Pri tožniku je 23. 7. 2007 v okviru III. kategorije invalidnosti prišlo do spremembe v stanju invalidnosti in tako tudi do spremembe že pridobljene pravice, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej od 1. 8. 2007 dalje. Od takrat dalje ima tožnik pravico do premestitve, kakor to določa 81. člen ZPIZ-2.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do vdovske pokojnine vdova ali vdovec lahko pridobi le, če so izpolnjeni pogoji tako na strani vdove oziroma vdovca, kakor tudi umrlega. Če na strani enega, bodisi na strani vdove oziroma vdovca ali na strani umrlega, pogoji določeni v ZPIZ-2 niso izpolnjeni, pravice do vdovske pokojnine vdova oziroma vdovec ne more pridobiti. Tožničin pokojni mož na podlagi 5 let pokojninske dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena oziroma 29. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, niti pogojev iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ker na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 52. člena ZPIZ-2, tožnici ni mogoče priznati pravice do vdovske pokojnine.
sprememba invalidnosti - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Novo pravico iz invalidskega zavarovanja na podlagi sprememb v invalidnosti je mogoče priznati šele od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe in ne z datumom novo ugotovljene invalidnosti
invalidska pokojnina - poškodba pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova invalidnost
Pri tožniku po 2. 7. 2013 dalje ni prišlo do takšnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, da bi se že ugotovljena invalidnost poslabšala ali da bi nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, kar je pogoj za pridobitev novih pravic iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja po prvem odstavku 93. člena ZPIZ-2.
Tožnica določena osnovna življenjska opravila, čeprav s težavo, še vedno opravlja samostojno. Zato zaenkrat še niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku (to je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kot so naštete v 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2).
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
V obravnavani zadevi je bilo sporno vprašanje, kdaj je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma, ali je bila pri njej I. kategorija invalidnosti podana že pred 27. 5. 2014. Na podlagi dveh izvidov za obdobje od leta 2011 do 2014, neizkazanem psihičnem stanju za to obdobje, zlasti pa ob pomanjkanju podatkov o tem, ali je pri tožnici že prej obstajala blodnjava motnja (kot prva diagnoza pri ugotavljanju invalidnosti) v taki razsežnosti, ko je bila ugotovljena v letu 2014 ter dodatno navedenimi še drugimi razlogi, da je bilo v invalidskem postopku šele v letu 2009 navedeno, da naj bo njeno delo psihično manj zahtevno (kar kaže na to, da je šlo tedaj za blago motnjo in da ne psihiatri niti invalidske komisije niso zato imeli razlogov za dodatno zmanjševanje delazmožnosti oziroma oceno popolne nezmožnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju glede datuma ugotovljene I. kategorije invalidnosti.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Na podlagi odločbe, s katero je bilo odločeno, da se nadomestilo za invalidnost ustavi z dnem 8. 6. 2015, je podlaga za izplačevanje nadomestila za invalidnost, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 21. 10. 2010, odpadla 8. 6. 2015. Tako, da tožnik ni upravičen do izplačevanja nadomestila za invalidnost od tega dne dalje, torej od 8. 6. 2015 dalje in za naprej.
ZUTD člen 60, 60/1, 60/1-6, 63.. ZDR člen 114, 201.. ZPIZ-1 člen 36.
brezposelnost - denarno nadomestilo
Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
družinska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Ker pokojni z dopolnjeno pokojninsko dobo ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do invalidske niti starostne ali predčasne pokojnine, niso izpolnjeni pogoji na njegovi strani za priznanje družinske pokojnine tožnici, hčeri pokojnega zavarovanca.
Pridobljeni izvedenski mnenji predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti niti do spremenjene invalidnosti. Zato ju je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZPIZ člen 125. ZPIZ-1 člen 39, 409. ZPIZ-2 člen 394, 396, 396/4.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - odmerni odstotek - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnik je bil do dneva uveljavitve starostne pokojnine upravičen do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, od dneva upokojitve pa ne več, ker je od tedaj dalje upravičen do izplačevanja starostne pokojnine. Nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je po 125. členu ZPIZ znašalo 80 % od pokojninske osnove, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti. Odmerni odstotek za starostno pokojnino je odvisen od trajanja pokojninske dobe. Odmera pokojnine pa je odvisna tudi od višine plač in nadomestil, ki jih je zavarovanec prejel v obdobju aktivnega zavarovanja, in od valorizacijskih količnikov, ki jih je potrebno uporabiti zaradi uskladitve plač iz preteklih obdobij na leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Za odmero starostne pokojnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnik, ni podlage.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
invalidnost - izvedenina - ustno mnenje
Ustno podajanje izvedenskega mnenja je trajalo 27 minut. Ker gre za enkrat začete pol ure, nagrada iz tega naslova po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih znaša 35,00 EUR.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - III. kategorija invalidnosti
Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2.
Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.
V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.
ZPIZ-2 člen 390, 390/1. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 71, 71/1.
invalidnost - sprememba invalidnosti - zaključeno zdravljenje - smrt zavarovanca
Po že ustaljeni novejši sodni praksi dediči po smrti zavarovanca zaradi pravne narave nepodedljivih pravic iz invalidskega zavarovanja ne morejo nadaljevati sodnega postopa. Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v socialnem sporu. Ker se toženec zoper sodbo ni pritožil, podana kršitev ne more biti razlog za razveljavitev sodbe in ustavitev postopka.
Invalidnost se ugotavlja šele, ko je zdravljenje končano, torej sprememb v zdravstvenem stanju ni več mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije. Ker zdravljenje sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi lahko pomenile novo oziroma spremenjeno invalidnost, ni bilo zaključeno, temveč komaj začeto, je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil pokojni zavarovanec invalid I. kategorije s pravico do invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnjen.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je čistilka, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno je zmožna opravljati drugo delo v ugodnih klimatskih pogojih brez toksičnih in alergogenih snovi v okolju, v ugodnih toplotnih razmerah, brez vzpenjanja po lestvi in ne z bremeni nad 5 kg. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti zato ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/1. ZIZ člen 21, 21/1.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - gostota dobe - invalidska pokojnina - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, ne izpolnjuje pogoja gostote dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali 2. odstavka 21. člena ZIZ, je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.