SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017158
ZUP člen 260, 260/1. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - obnova postopka
Tožnici je bila zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjena. V novem postopku, ko je uveljavljala obnovo upravnega postopka, ni navedla nobenega novega dejstva oziroma dokaza, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pogoji za obnovo postopka v zvezi z vdovsko pokojnino zato niso izpolnjeni.
pokojnina – pokojninska osnova - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik vložil pritožbo zoper odločbo z dne 21. 2. 2008, to pa tožena stranka, ko je odločala o njegovi pritožbi, ni upoštevala, saj je menila, da se pritožba nanaša na drugo odločbo. Iz navedenega razloga je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da sta tako dokončna odločba, kakor sklep o zavrženju nezakoniti in ju je v posledici tega tudi odpravilo. Toženi stranki pa je naložilo izdajo novega upravnega akta, saj dejansko stanje v izpodbijanem aktu ni bilo pravilno ugotovljeno.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50.
invalidnost - izvedenina - osebni pregled
Ker sta osebni pregled opravila le dva od treh članov izvedenskega organa, je mogoče nagrado za manj zahtevni pregled priznati le dvakrat (in ne trikrat).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
invalidnost - izvedenina - dodatna dokumentacija
Sodišče prve stopnje je pridobilo zdravstveni karton tožnika in ga je skupaj s sklepom o izvedenstvu ter sodnim in upravnim spisom posredovalo izvedenskemu organu v izdelavo izvedenskega mnenja. Ker izvedenski organ ni zbiral dodatne dokumentacije, ni upravičen do nagrade za zbiranje in študij dodatne dokumentacije.
Toženi stranki je bila tožba na vračilo neupravičeno prejetih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo pravilno vročena v odgovor, vendar v zakonskem roku nanjo ni odgovorila. Ker so izpolnjene vse procesne predpostavke iz 318. člena ZPP, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo neupravičeno prejetih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo ugodilo.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo relevantnih dokazov, če je ta dokaz že uspel, in ko oceni, da izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev oziroma, da je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, pa tudi, kadar dokazni predlog ne bo substanciran ali popoln. V danem primeru je šlo za primeren dokaz, glede zavrnitve se prvostopenjsko sodišče sploh ni izreklo. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev pravice stranke do sodelovanja v postopku, to je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Iz pisnega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenka pridobivala dodatno dokumentacijo za izdelavo izvedenskega mnenja, temveč je zdravstveni karton pribavilo sodišče, zato ji nagrade za zbiranje in študij dodatne dokumentacije ni mogoče priznati.
Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 64, 64/1, 64/1-2, 72, 77. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je delovna zmožnost za svoj poklic kuharice zmanjšana za več kot 50 %. Ima preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delu v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, lahko dodatno usposobila, oziroma pridobila dodatne veščine in znanja. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se določijo s pogodbo med tožencem, delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje in zavarovancem.
Ker so bile odločbe tožene stranke v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnine, izdane na podlagi ZUJF in ZOPRZUJF odpravljene, so se odpravile tudi vse pravne posledice, ki so iz njih nastale. Vzpostavilo se je pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljenih odločb. V veljavi je ostala pravnomočna odločba toženca o višini priznane pokojnine (brez znižanja) in se je tožnici pokojnina od 1. 6. 2012 dalje izplačevala v prenizkem znesku. Razlike do polne pokojnine je dobila izplačane kasneje, torej z zamudo in ji iz tega naslova gredo zakonske zamudne obresti.
Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017156
URS člen 158. ZUP člen 223, 260. ZPIZ-1 člen 109. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3, 29, 30.
vdovska pokojnina - obnova postopka - žrtve vojne - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
V 3. odstavku 2. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sta državi izrecno izključili uporabo mednarodne pogodbe za sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic. Tuji nosilec zavarovanja je tožnici družinsko pokojnino priznal izključno na podlagi posebnih predpisov, saj je mož umrl kot borec vojne v BiH. Tožničin pokojnin mož je v Sloveniji dopolnil 3 leta, 6 mesecev in 6 dni zavarovalne dobe, vendar s tem ni bil izpolnjen pogoj najmanj 5-ih let zavarovanja na strani umrlega zavarovanca, v BiH dopolnjena posebna doba pa ni mogla biti upoštevna. Zato je bilo priznanje vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjeno, razlogi za obnovo postopka, ki jo tožnica uveljavlja, pa niso podani.
Pri tožnici popolna nezmožnost za delo ni podana. Za delo, na katerem je delala, to je na delu delavke, sicer ni več zmožna, s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, pa je še zmožna opravljati drugo delo, ki ga bo opravljala občasno sede, z dvigovanjem bremen do 5 kg, v normalno ogretih in suhih prostorih. Na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti ne izpolnjuje zahtevanega pogoja starosti 61 let iz 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
Pisno izvedensko mnenje, v katerem je sodna izvedenka medicine dela odgovarjala na osnovna vprašanja svoje stroke v zvezi s tožničino zmožnostjo za delo, ni zadostilo kriterijem za opredelitev izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega. Izvedenka ni navedla nobenih dejstev ali konkretnih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno izdelavo izvedenskega mnenja oceniti kot zelo zahtevno. Čeprav se sklicuje tudi na strokovno literaturo, zahtevnost obravnavanega mnenja glede na kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, v ničemer ne odstopa od običajnih tovrstnih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, niti ni bila za njegovo izdelavo potrebna posebna in dodatna angažiranost. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti, zato je pritožbeno sodišče v celoti sledilo pritožbi, da gre za zahtevno in ne za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.
O višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, je že bilo pravnomočno odločeno, zato je bila ponovna zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, zakonito zavržena. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - nove pravice iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Tožnica
je delovni invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: psihično enostavno, fizično lahko delo, kjer ni potreben hiter tempo dela in izrazita spretnost prstov obeh rok s polnim delovnim časom. Ocena poslabšanja invalidnosti še ni mogoča, ker zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in še ni mogoče ugotoviti, če gre za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da ji gredo nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zato ni utemeljen.
ZMEPIZ-1 člen 4, 4/12, 80, 81, 81/1. ZPIZ-2 člen 16, 20, 429, 429/15. ZPIZ-1 člen 15, 15, 15/2, 26, 26/5.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - zavarovanje za poseben primer
Tožnik je bil v poslovnem registru od 20. 2. 2013 dalje vpisan kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav je imel status študenta. Skladno s 6. alinejo 26. člena ZPIZ-1 so bili študentje na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov zavarovani zgolj za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru ne gre za obvezno zavarovanje, temveč za posebne primere zavarovanja, ki na dolžnost vključitve v zavarovanje in na priznanje lastnosti zavarovanca ne vplivajo. Toženec ga je zato zakonito vključil v zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.
URS člen 14. ZUP člen 113, 113/2. ZUJF člen 143, 143/2, 143/3, 143/4. ZUstS člen 44.
stroški upravnega postopka - uspeh stranke
Za odločitev o stroških upravnega postopka po 113. členu ZUP je pomembno, ali se upravni postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, za stranko konča ugodno ali ne, zato je o pritožbenih stroških upravnega postopka mogoče odločiti šele, ko je odločeno o glavni stvari in je znan izid upravnega postopka. Postopka v zvezi s pritožbama tožnice zoper ugotovitveno odločbo o negativni uskladitvi pokojnine še nista pravnomočno zaključena, zato ni odločeno o povrnitvi nastalih pritožbenih stroškov upravnega postopka. Toženec bo moral najprej odločiti o tožničini pritožbi in nato o uveljavljanih pritožbenih stroških upravnega postopka.