ZPIZ-1 člen 36, 455. ZPIZ-2 člen 254, 254/1, 254/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20.
starostna pokojnina - Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju
Tožnik, ki ima v Republiki Sloveniji dopolnjeno skupno zavarovalno dobo v trajanju 15 let, 7 mesecev in 5 dni in je dopolnil 58 let starosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. Na podlagi 20. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju mu je bila s seštevanjem zavarovalnih dob pravilno priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Dopolnilno mnenje po obsežnosti in zahtevnosti v ničemer ne odstopa od dopolnilnih mnenj v podobnih zadevah. Tudi sicer priglasitev nagrade nima nikakršne utemeljitve, zakaj bi bilo potrebno dopolnilno pisno izvedensko mnenje šteti za zelo zahtevno, oziroma zakaj naj bi bilo zahtevnejše od osnovnega pisnega izvedenskega mnenja. V obravnavani zadevi ni z ničemer izkazan dejanski stan iz 3. točke 2. odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da bi bilo mnenje mogoče šteti za zelo zahtevno.
zamudna sodba - poravnava - plačilo dolga - zamudne obresti
Pravdni stranki sta sklenili dogovor o poravnavi, s katerim se je toženec zavezal tožnici povrniti znesek, ki ga je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Dogovorili sta se za vračilo zneska dolga v 24 mesečnih obrokih. Ker sta stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili glede upravičenosti povrnitve dolga in rokov, toženec pa svoje obveznosti iz sklenjene poravnave poravnave ni poravnal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 48, 51, 51/2, 51/2-3.
izvedensko mnenje - nagrada - zahtevno izvedensko mnenje
Sodna izvedenka je proučila dokumentacijo v spisu. Osebni pregled tožnika ni bil opravljen. V Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pa ni podlage, da bi zgolj zaradi tega, ker so nekateri dokumenti v spisu (medicinska dokumentacija) pisani v srbskem jeziku, omenjeno izkazovalo zahtevnost podanega izvedenskega mnenja. Zahtevnost se presoja po določbi četrtega odstavka 47. člena v zvezi z 51. členom Pravilnika, študij spisa oziroma dokumentacije pa je ovrednoten v 48. členu Pravilnika. Enako na določitev zahtevnosti ne vpliva vprašanje, ali je bila pri podaji mnenja potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku. Za take primere je v drugem odstavku 47. člena posebej določeno, da se za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 %. V predmetni zadevi pa iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja zgolj omemba tuje strokovne literature, brez da bi sodna izvedenka natančneje pojasnila, zaradi katerih vprašanj je bilo potrebno uporabiti tujo strokovno literaturo. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je nagrado za pisni izvid in mnenje ustrezno znižalo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50.
invalidnost - izvedenina - osebni pregled
Ker sta osebni pregled opravila le dva od treh članov izvedenskega organa, je mogoče nagrado za manj zahtevni pregled priznati le dvakrat (in ne trikrat).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
invalidnost - izvedenina - dodatna dokumentacija
Sodišče prve stopnje je pridobilo zdravstveni karton tožnika in ga je skupaj s sklepom o izvedenstvu ter sodnim in upravnim spisom posredovalo izvedenskemu organu v izdelavo izvedenskega mnenja. Ker izvedenski organ ni zbiral dodatne dokumentacije, ni upravičen do nagrade za zbiranje in študij dodatne dokumentacije.
ZPIZ-2 člen 16, 116, 406, 406/4, 406/5. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZMEPIZ-1 člen 115, 115a.
lastnost zavarovanca - dvojni status - rok za uskladitev statusa
Tožnica je bila v poslovni register vpisana od 5. 3. 2009 dalje kot družbenik in poslovodna oseba zasebnega zavoda. Je državljanka Republike Hrvaške in od 2. 11. 2011 dalje uživalka pravice do starostne pokojnine po odločbi hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja. Odločitev toženca, da ima lastnost zavarovanca iz naslova ustanoviteljstva zavoda, ni pravilna, saj gre za prehodno obdobje do 31. 12. 2015, v katerem bi tožnica lahko uredila dvojni status. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani odločbi odpravilo.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo relevantnih dokazov, če je ta dokaz že uspel, in ko oceni, da izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev oziroma, da je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, pa tudi, kadar dokazni predlog ne bo substanciran ali popoln. V danem primeru je šlo za primeren dokaz, glede zavrnitve se prvostopenjsko sodišče sploh ni izreklo. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev pravice stranke do sodelovanja v postopku, to je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017158
ZUP člen 260, 260/1. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - obnova postopka
Tožnici je bila zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjena. V novem postopku, ko je uveljavljala obnovo upravnega postopka, ni navedla nobenega novega dejstva oziroma dokaza, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pogoji za obnovo postopka v zvezi z vdovsko pokojnino zato niso izpolnjeni.
Toženi stranki je bila tožba na vračilo neupravičeno prejetih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo pravilno vročena v odgovor, vendar v zakonskem roku nanjo ni odgovorila. Ker so izpolnjene vse procesne predpostavke iz 318. člena ZPP, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo neupravičeno prejetih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo ugodilo.
Iz pisnega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenka pridobivala dodatno dokumentacijo za izdelavo izvedenskega mnenja, temveč je zdravstveni karton pribavilo sodišče, zato ji nagrade za zbiranje in študij dodatne dokumentacije ni mogoče priznati.
pokojnina – pokojninska osnova - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik vložil pritožbo zoper odločbo z dne 21. 2. 2008, to pa tožena stranka, ko je odločala o njegovi pritožbi, ni upoštevala, saj je menila, da se pritožba nanaša na drugo odločbo. Iz navedenega razloga je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da sta tako dokončna odločba, kakor sklep o zavrženju nezakoniti in ju je v posledici tega tudi odpravilo. Toženi stranki pa je naložilo izdajo novega upravnega akta, saj dejansko stanje v izpodbijanem aktu ni bilo pravilno ugotovljeno.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 64, 64/1, 64/1-2, 72, 77. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je delovna zmožnost za svoj poklic kuharice zmanjšana za več kot 50 %. Ima preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delu v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, lahko dodatno usposobila, oziroma pridobila dodatne veščine in znanja. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se določijo s pogodbo med tožencem, delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje in zavarovancem.
Ker so bile odločbe tožene stranke v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnine, izdane na podlagi ZUJF in ZOPRZUJF odpravljene, so se odpravile tudi vse pravne posledice, ki so iz njih nastale. Vzpostavilo se je pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljenih odločb. V veljavi je ostala pravnomočna odločba toženca o višini priznane pokojnine (brez znižanja) in se je tožnici pokojnina od 1. 6. 2012 dalje izplačevala v prenizkem znesku. Razlike do polne pokojnine je dobila izplačane kasneje, torej z zamudo in ji iz tega naslova gredo zakonske zamudne obresti.
Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017156
URS člen 158. ZUP člen 223, 260. ZPIZ-1 člen 109. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3, 29, 30.
vdovska pokojnina - obnova postopka - žrtve vojne - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
V 3. odstavku 2. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sta državi izrecno izključili uporabo mednarodne pogodbe za sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic. Tuji nosilec zavarovanja je tožnici družinsko pokojnino priznal izključno na podlagi posebnih predpisov, saj je mož umrl kot borec vojne v BiH. Tožničin pokojnin mož je v Sloveniji dopolnil 3 leta, 6 mesecev in 6 dni zavarovalne dobe, vendar s tem ni bil izpolnjen pogoj najmanj 5-ih let zavarovanja na strani umrlega zavarovanca, v BiH dopolnjena posebna doba pa ni mogla biti upoštevna. Zato je bilo priznanje vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjeno, razlogi za obnovo postopka, ki jo tožnica uveljavlja, pa niso podani.
Pisno izvedensko mnenje, v katerem je sodna izvedenka medicine dela odgovarjala na osnovna vprašanja svoje stroke v zvezi s tožničino zmožnostjo za delo, ni zadostilo kriterijem za opredelitev izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega. Izvedenka ni navedla nobenih dejstev ali konkretnih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno izdelavo izvedenskega mnenja oceniti kot zelo zahtevno. Čeprav se sklicuje tudi na strokovno literaturo, zahtevnost obravnavanega mnenja glede na kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, v ničemer ne odstopa od običajnih tovrstnih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, niti ni bila za njegovo izdelavo potrebna posebna in dodatna angažiranost. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti, zato je pritožbeno sodišče v celoti sledilo pritožbi, da gre za zahtevno in ne za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.