Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
ZPIZ-2 člen 53, 392, 392/1, 427. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/3, 110/6, 110/7.
vdovska pokojnina - pogoj starosti
Tožnica, ki je ob smrti moža dopolnila 30 let, v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku pa 46 let starosti, ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Dopolniti bi morala starost 53, oziroma 48 let starosti, da bi jo pridobila pri 53 letih.
Tožničine zdravstvene težave po oceni izvedenskega organa niso takšne, da zaradi njih ne bi bila več zmožna za delo frizerke, oziroma da bi bila za to delo zmožna le s skrajšanim delovnim časom. Ker do izdaje dokončne odločbe toženca ni prišlo do invalidnosti, je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, utemeljeno zavrnjen.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118. ZUP člen 1, 1/1.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - predčasno prenehanje pravice do denarnega nadomestila - izdaja odločbe po uradni dolžnosti
V 7. odstavka 118. člena ZUTD je določeno, da organ v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti, odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila. Ker prvostopenjski organ v odločbi, s katero je tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila prenehala zaradi posredovanja nepopolnih in neresničnih podatkov, izdani po uradni dolžnosti, ni odločil še, da se odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila odpravi, odločitev pa je potrdil tudi drugostopenjski organ in tudi sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi kršitve 7. odstavka 118. člena ZUDT izpodbijani odločbi o prenehanju denarnega nadomestila odpravilo.
ZPIZ-2 člen 30. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7, 8, 9, 19.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plače - nadurno delo
Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijane odločbe glede višine tožnikove starostne pokojnine in v tem delu tožencu vrnilo zadevo v ponovno odločanje, v katerem bo upošteval podatke ugotovljene v sodnem postopku, vključno s preverjenimi podatki s strani revizorke. Upošteval bo tudi podatke o nadurah za leti 1984 in 1986 z upoštevanjem z zakonom določenih kvot, ne glede na to, če je sodišče določeno leto pri navajanju spregledalo. Za ugotovitev pokojninske osnove so relevantni v sodnem postopku preverjeni in ugotovljeni podatki o osebnih dohodkih oziroma plačah in ne posamezne trditve strank, brez konkretnih dokazov.
družinska pokojnina - popolna nezmožnost za delo - konec šolanja
Za priznanje pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 116. člena ZPIZ-1 je bistven nastanek popolne nezmožnosti za delo do z zakonom predpisane starosti, oziroma do konca šolanja. Po 1. odstavku 116. člena ZPIZ-1 je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Konca šolanja ni mogoče enačiti z opustitvijo šolanja, saj je pomemben dejanski vzrok opustitve šolanja, še zlasti če bi opustitev lahko bila posledica popolne nezmožnosti iz zdravstvenih razlogov. Morebitna krajša zaposlitev ne izključuje pogoja popolne nezmožnosti za delo. Ker dejansko stanje glede tega, ali je bilo tožnikovo duševno zdravstveno stanje lahko vzrok opustitve srednješolskega izobraževanja in ali je v času 6 mesečne zaposlitve pri njem obstajala splošna zmožnost za zaposlitev, je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali in kdaj je pri tožniku prišlo do popolne nezmožnosti za delo v smislu 4. odstavka 116. člena ZPIZ-1.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije, je sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v smislu dodatnih omejitev pri delu, vendar ne do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki naj bo pretežno sedeče, brez vsiljenega ritma, z začetkom med 9. in 10. uro dopoldan, brez dela na terenu, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
Odpravnina se po 7. alineji 42. člena ZPIZ-1 ne všteva v pokojninsko osnovo. Ker ni dokazano, da dogovorjen in realiziran znesek, ki ga je tožnik prejel kot odpravnino ob sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ne bi imel narave odpravnine, temveč nekaj drugega, je podan dejanski stan iz 7. alineje 42. člena ZPIZ-1. Vtoževanega zneska zato ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
vdovska pokojnina - preračun pokojnin
2. odstavek 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz 1. odstavka tega člena (preračun pokojnin po uradni dolžnosti) v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma, in v katerem je izrecno določeno, da če niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala, velja tudi za vdovsko pokojnino. Ker je bila zahteva tožničinega moža za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine pri tožencu zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, je nosilec zavarovanja v BIH v svoje breme prevzel invalidsko pokojnino, ki mu jo je z odločbo v letu 2000 priznal na podlagi skupne pokojninske dobe, to je pokojninske dobe, prebite v BIH in Sloveniji. S tem je ostala njegova obveznost tudi pravica do vdovske pokojnine, ki jo uveljavlja tožnica. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do vdovske pokojnine je zato utemeljeno zavrnjen.
URS člen 1, 14, 22, 158. ZPIZ-2 člen 194. OZ člen 190, 191. ZPP člen 3, 3/3, 7, 180, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 239/2-14.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Ker je odločba, s katero je bilo odločeno, da tožnica v določenem obdobju nima pravice do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine (ker je imela v istem obdobju status zavarovanke), postala pravnomočna, je tožnica neupravičeno prejeto pokojnino za to obdobje dolžna vrniti. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o dolžnosti vrnitve preplačila je zato neutemeljen.
Pri tožnici ne gre za izgubo delovne zmožnosti nad 50 %, zato je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti (da ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela) je zato upravičeno zavrnjen.
ZPIZ-1 člen 7, 7/1, 15, 15/1. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 15. ZMEPIZ-1 člen 74, 76, 76/1, 80, 80-4, 80-5, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 82, 83, 83/1, 83/2.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se v primeru, ko je s sodbo ali sodno poravnavo za isto obdobje naknadno vzpostavljena pravna podlaga za obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, ki ima prednost pred vsemi drugimi podlagami, kljub že obstoječemu zavarovanju na drugi podlagi prizna lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja.
Kadar je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
Tožnici se v spornem obdobju prizna lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri stranskem intervenientu, čeprav je bila v tem obdobju že vključena v obvezno zavarovanje kot samozaposlena. Nenazadnje tako izhaja že iz samega izreka pravnomočne sodbe o vzpostavitvi delovnega razmerja. Pravnomočne sodne odločbe pa je potrebno spoštovati in izvršiti. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in odpravilo izpodbijani upravni odločbi ter ugotovilo, da ima tožnica v spornem obdobju lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas 40 ur tedensko
nadomestilo z a invalidnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - ustavna odločba
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče (enako pred njim toženec v predsodnem postopku), da bi tožnik šele od 17. 4. 2013, ko mu je bila vročena pravnomočna sodba o priznanju pravice do nadomestila, lahko pričel delati z omejitvami. Ker se je že pred tem 25. 8. 2012 starostno upokojil, naj s priznanimi omejitvami ne bi mogel pričeti delati. Vendar takšno materialno pravno stališče v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljivo. Res je sicer, da je bilo v dosedanji sodni praksi zavzeto stališče, da zavarovanec pravno formalno lahko začne delati v skladu s preostalo delovno zmožnostjo šele z dnem pravnomočnosti sodbe, oziroma z dnem njene vročitve. Vendar v okoliščinah konkretnega primera takšno stališče iz ustavnopravnih razlogov, ko je do zavrnitve pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti v prejšnjem predsodnem postopku prišlo na protiustavni zakonski podlagi, ni sprejemljivo. Ne more biti odločilno, da so pravice iz invalidskega zavarovanja na temelju III. kategorije invalidnosti ustavno skladno priznane šele v sodnem postopku z zamikom za nekaj let nazaj, ko je zavarovanec že starostno upokojen. To še zlasti, ker je pri opravljanju kmetijske dejavnosti le od zavarovanca samega odvisna organizacija dela in opravljanje dejavnosti v skladu z omejeno delovno zmožnostjo zaradi sprememb v zdravstvenem stanju. Pogojevanje izplačevanja nadomestila za invalidnost z dnem pravnomočnosti sodbe v okoliščinah konkretnega primera, ko je s 23. 3. 2010 ugotovljena potreba po fizičnih razbremenitvah pri opravljanju kmetijske dejavnosti, pa kljub temu pripadajoče pravice niso bile priznane zaradi uporabe protiustavnega 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, ni sprejemljivo. To še zlasti, v kolikor je tožnik že od 23. 3. 2010 na kmetiji opravljal le še dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Ali je od 23. 3. 2010 dalje dejansko delal z omejitvami, oziroma kdaj je pričel delati z omejitvami, in ali je na ta način delo opravljal ves čas do starostne upokojitve 25. 8. 2012, pa toženec niti sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialno pravnega stališča nista ugotavljala. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi odpravilo in zadevo tožencu vrnilo v ponovno upravno odločanje.
V primeru, ko sodno varstvo pred delovnim sodiščem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni bilo uveljavljano, razloge za prenehanje delovnega razmerja presoja socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Tožnik je zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbijal v delovnem sporu, vendar je bila tožba zavržena, zato do pravnomočne odločitve v zvezi z zakonitostjo oziroma nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prišlo. V socialnem sporu v zvezi s priznanjem pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca. Ob presoji, ali so podani razlogi za priznanje pravice do denarnega nadomestila, oziroma, ali je podan odklonitveni razlog za priznanje te pravice, pa je mogoče, ob ustrezni trditveni podlagi, tudi ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja oziroma tega, ali je prenehalo po volji ali krivdi zavarovanca.
brezposelnost – izbris iz evidence – vabilo na zaposlitveni razgovor
Tožnik se kljub vabilu zavoda ni udeležil zaposlitvenega razgovora. To je bil dolžan storiti skladno z zaposlitvenim načrtom, zato se je tožena stranka utemeljeno odločila, da se tožnik preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
invalid III. kategorije invalidnosti – poklicna rehabilitacija
Tožnikova delazmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, zato je tožnik pravilno razvrščen v II. kategorijo invalidnosti.
Pri tožniku je zaradi bolezni prišlo do invalidnosti II. kategorije. Glede na preostalo delovno zmožnost se lahko usposobi za drugo delo. V skladu z določbo 77. člena ZPIZ-2 se oblika oziroma način rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije ter natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, določijo v pogodbi, ki jo bodo sklenile stranka tega spora. Toženec bo o ostalih pravicah tožnika, ki izhajajo iz pravice do poklicne rehabilitacije, odločil s posebno odločbo.
ZUTD člen 11, 129, 130. 10. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 42.
brezposelnost – prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ - razlogi za prenehanje vodenja v evidenci – aktivno iskanje zaposlitve
Tožnik je bil vabljen na razgovor k zavodu. V vabilu je bil opozorjen, da se bo v primeru, če se na vabilo iz neopravičenih razlogov ne bo odzval, štelo, da ni aktivni iskalec zaposlitve in bo izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Tožnik se na vabilo ni odzval, razgovora se ni udeležil, svojega izostanka ni opravičil, prav tako opravičljivih razlogov ni navajal tekom sodnega postopka, njegova obveznost aktivnega iskanja zaposlitve z zaposlitvenim načrtom pa ni bila izključena, zato ga je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
denarno nadomestilo - brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnih
Tožena stranka v določbi 65. člena ZUTD ni imela pravne podlage za odločitev, da tožniku preneha pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V 7. alineji 65. člena ZUTD je kot razlog za prenehanje pravice do denarnega nadomestila naveden primer, ko je zavarovanec zavodu posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila. Tožnik je toženi stranki na tipskem obrazcu označil odgovore v zvezi z njegovim statusom, tožena stranka pa bi morala preveriti, ali so ti podatki pravilni.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.
Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010.
Zato je s
odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.